Obdavčitev kriptovalut: Je predlog NSi boljši od Boštjančičevega?

Ministrstvo za finance pripravlja zakon o obdavčitvi kriptovalut. Po javni razpravi je nanj prispelo 322 odzivov, največ, 37 odstotkov, jih je povezanih s predlagano obdavčitvijo, ki da je previsoka. "Na ministrstvu bomo vse odzive skrbno proučili in nato pripravili končne odločitve," so sporočili na začetku maja.

A še preden je ministrstvo dokončno pripravilo omenjeni zakon, da bi ga vlada potrdila in poslala v državni zbor, je svoj zakon, ki prinaša obdavčitev kriptovalut, vložila opozicijska stranka Nova Slovenija (NSi). Iz stranke so pojasnili, da želijo s predlaganim zakonom o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja kriptosredstev zagotoviti sorazmerno obdavčitev in preprosto plačevanje davkov za imetnike kriptovalut.

Po predlogu NSi bi obdavčili kriptosredstva, ki bi jih imetnik unovčil za nakup blaga, storitev ali drugega premoženja oziroma ki bi jih zamenjal za denarno (fiat) valuto. Enako kot pri predlogu ministrstva se za obdavčljiv dogodek ne šteje zamenjava enega kriptosredstva za drugo kriptosredstvo.

Medtem ko je stopnja obdavčitve po zakonu, ki ga snuje ministrstvo, 25-odstotna (davčna osnova je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu), NSi predlaga obdavčitev celotnega unovčenega zneska kriptosredstev, in to z nizko davčno stopnjo v višini pet odstotkov od davčne osnove. Veljala bi še ena posebnost: unovčeni znesek do 10 tisoč evrov bi bil oproščen plačila davka. To pomeni, da bi bila davčna osnova po predlogu NSi, to je znesek unovčenih kriptovalut, najprej zmanjšan za 10 tisoč evrov, nato pa bi bil obdavčen presežek.

Primer izračuna davka po predlogu NSi Če bi znesek unovčenja v koledarskem letu znašal 100.000 evrov, bi se od tega zneska odštel znesek, od katerega se ne plača davek, to je 10.000 evrov. Tako dobimo davčno osnovo, ki znaša v našem primeru 90.000 evrov. Davek se odmeri po petodstotni stopnji, kar pomeni, da bi obveznost znašala 4.500 evrov.

Enako kot v predlogu ministrstva tudi NSi obveznost poročanja prepušča zavezancem, medtem ko bi finančna uprava opravljala nadzorno vlogo in na podlagi prejetih podatkov preverjala pravilnost obračunov. Razlika je le, da davčnega obračuna ni treba predložiti, če skupen znesek unovčenja kriptosredstev v koledarskem letu ne presega 10 tisoč evrov.

Kako je z izgubo? Po predlogu ministrstva jo bo mogoče imeti in jo tudi prenašati. Pa po predlogu NSi? "Če zavezanec pri unovčenju kriptosredstva v koledarskem letu ustvari izgubo, jo mora prikazati v davčnem obračunu in dokazati davčnemu organu."

Depositphotos

 

Če predlog ministrstva začne kriptovalute vrednotiti na 1. januar 2026 (stanje je treba sporočiti Fursu prek obrazca), takšnega člena v predlogu NSi ne najdemo. Ima pa predlog stranke posebej naveden še 18. člen o oprostitvi davka: "V letu 2025 lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev v znesku 10.000 evrov." V pojasnilu k temu členu navajajo: "Glede na to, da bo zakon začel veljati med letom, se zaradi poenostavitve in lažjega izračunavanja določi, da zavezanec za davek, ki bo opravil unovčenje kriptosredstva v tem prvem koledarskem letu, to je v letu 2025, lahko z dnem uveljavitve tega zakona uveljavlja oprostitev, vendar v celoletni višini 10.000 evrov."

V NSi so ministrski predlog obdavčitve označili za pretiran, nespodbuden in neživljenjski, za svoj zakon pa pravijo, da bi povečal prihodke v davčno blagajno, imetnike kriptosredstev rešil nepotrebnega strahu pred unovčenjem in birokratskimi postopki, v Slovenijo pa da bi prišlo več kapitala. "Z vsem tem bi ustvarili pregledno in zakonito okolje. Poleg tega pa bi Slovenija s takšno ureditvijo postala zgled za druge države, saj bi bili med prvimi v svetu, ki bi uvedli tovrstno obdavčitev kriptosredstev."

Kaj o predlogu zakona NSi pravijo pri slovenskem bitcoinovskem društvu?

Pri Bitcoin društvu Slovenije – predsednik je Toni Čepon – so po pregledu predloga zakona, ki ga je vložila parlamentarna opozicijska stranka NSi, ugotovili, da je v številnih vidikih boljši od predloga, ki ga je po do zdaj znanih podatkih pripravilo ministrstvo za finance. Kljub temu imajo nekaj pomislekov in predlogov za izboljšave.

Pogrešajo razlikovanje med kriptosredstvi, kar je po njihovem mnenju odločilno za pravično in smiselno obravnavo. Omenjajo bitcoin, ki je denarno sredstvo, ne ustvarja dohodkov iz kapitala in kot tak ne bi smel biti žrtev obdavčitve. 

Obdavčitev plačil z bitcoini in drugimi kriptovalutami, ki so že obremenjena z DDV, se jim zdi nesorazmerna: "Dvojna obdavčitev takšnih transakcij je nepotrebna za uporabnike in bi lahko tudi odvračala potrošnjo ter naložbe v Sloveniji."

Nesmiselna se jim zdi obdavčitev unovčitve stabilnih kovancev, saj ti ne prinašajo kapitalskih dobičkov, predlagajo pa tudi izvzem dolgoročnih naložb iz obdavčitve ali nižjo davčno stopnjo.

Ali lahko predlog NSi spodnese sprejetje vladnega zakona?

Kaj vložitev zakona NSi pomeni za vladni zakon? Ta je trenutno še v pripravi na ministrstvu, skozi državnozborsko sito pa bi moral iti še pred iztekom leta, saj bi stanje kriptovalut posamezniki morali imetniki javiti na 1. januar 2026.

Po rednem zakonodajnem postopku od vložitve do potrditve zakona pretečejo približno trije meseci, po izkušnjah pravijo v državnem zboru. Poslovnik državnega zbora dopušča vložitev več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, vendar državni zbor najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi, nato pa po vrstnem redu posredovanja dalje. Velja še ena posebnost: "Če je med prejetimi predlogi tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa ta ni bil posredovan kot prvi, ga državni zbor ne glede na vrstni red posredovanja obravnava po vrstnem redu kot drugega."

Bloomberg

 

Torej, v vsakem primeru bo državni zbor najprej obravnaval predlog NSi. Po poslovniku lahko zdaj vsaj deset (katerihkoli) poslancev zahteva splošno razpravo (na redni ali izredni seji; naslednja redna je 16. junija, nato 7. julija), po končani splošni razpravi pa poslanci državnega zbora sklepajo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo – če ni, je zakonodajni postopek končan. Če državni zbor odloči, da je, se zakonodajni postopek nadaljuje.

Če poslanci splošne razprave ne zahtevajo, predsednica državnega zbora določi matično delovno telo, ki mu takoj po izteku 15-dnevnega roka v obravnavo dodeli predlog zakona (oziroma takoj po zaključku splošne razprave in sprejetju sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo).

Druga obravnava predloga zakona se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega delovnega telesa še na seji državnega zbora. V tretji obravnavi državni zbor opravi razpravo o posameznih členih predloga zakona, h katerim so vloženi amandmaji, ter glasuje o amandmajih in predlogu zakona. Tretja obravnava predloga zakona je praviloma na prvi naslednji seji po obravnavi predloga zakona v drugi obravnavi.