Prvi odzivi na kriptodavek: '25-odstotna davčna stopnja se mi zdi previsoka'

S 1. januarjem 2026 naj bi začela veljati nova ureditev obdavčitve dobička iz odsvojitve kriptosredstev. Po predlogu zakona o davku od dobička iz odsvojitev kriptosredstev bo fizična oseba, rezident Slovenije, obdavčena po fiksni stopnji 25 odstotkov, pri čemer bo morala dobiček prijaviti sama, nadzor pa bo opravljal FURS preko mednarodne izmenjave podatkov.

 

Novi kriptodavek: Kaj morate vedeti - Obdavči se prodaja kriptosredstev (menjava za fiat, blago ali storitve), ne pa tudi menjava med kriptovalutami. - Poročanje FURS-u bo samostojno, evidence bo moral voditi zavezanec. - Izmenjava podatkov s 50 državami že vzpostavljena – ZDA zaenkrat še niso vključene. - Predvideni prihodki za državni proračun: od 2,5 do 25 milijonov evrov letno. - Premoženje Slovencev v kriptosredstvih ocenjujejo na približno 2,3 milijarde evrov.

 

Odzivi kriptoskupnosti in poznavalcev

Marko Pavlović, Iconomi

"Na hitro pregledano - pozdravljam zakonodajo, pozdravljam presečni dan 1. januar 2026, ter možnost prenosa izgube v naslednja leta. Panoga bo lahko še bolje spremljala, upravljala in svetovala strankam, vezano na investicije v digitalna sredstva. S tem si bodo lahko stranke še dodatno uredile, konsolidirale svoja sredstva in bodo točno vedele, kdaj nastanejo obveznosti do davčnega rezidentstva. Dosedanja zakonodaja je namreč 'iskala' opravljanje dejavnosti, kar pa je jasno, da v svetu digitalnih sredstev, to področje sodi v isto sfero kot finančni instrumenti."

Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec, CMS

"Obdavčitev je slabo za vse imetnike kriptovalut, kar pa je dobro, pa je to, da se bo kot nabavna vrednost štela vrednost na 1.januar 2026. Se pravi vsi dobičke, ki so bili do zdaj že realizirani ali pa še niso bili, zaradi držanja kriptovalut, pa ne bodo obdavčeni, kar se mi zdi relativno fer. 

Kar bi problematiziral, je 25-odstotna davčna stopnja. To se mi zdi previsoko, vem, da recimo kapitalski dobički, dividende in obresti so obdavčeni s 25-odstotno stopnjo, ampak glede na to, da so kriptovalute veliko bolj volatilne, veliko bolj tvegane, bi pričakoval nižjo obdavčitev.

Vsekakor bi bilo smiselno zniževanja obdavčitve kot pri delnicah z dobo držanja kriptovalute. Težava, ki so jo na ministrstvu verjetno videli in so se je na ta način rešili je, da je kriptovalute veliko težje slediti. Pri delnici imamo striktno metodo first in first out (FIFO ali pravilo zaporednih oziroma prvih cen), datum pridobitve, datum odsvojitve, vrednosti, vse je zelo transparentno, pa tudi relativno malo je teh transakcij v primerjavi s kriptotransakcijam. Pri kriptu pa je toliko več tega in so odstopili od obvezne FIFO metode, dopustili so tudi LIFO (last in first out ali metoda zadnjih cen) in povprečne cene in bi bilo zelo zapleteno spremljati vsako kriptotransakcijo in od nje izračunati davek. Zato so stvari poenostavili in so kot prvo odstopili od načela, da se znižuje z leti in da so šli ne na obdavčitev posamične transakcije, ampak na letno osnovo."

Peter Merc, pravnik in investitor, poznavalec industrije kriptosredstev

"Na splošno odločitev ministrstva glede obdavčitve pozdravljam. Do zdaj je bilo za obdavčitev ključno vprašanje, kdaj nekdo s trgovanjem opravlja dejavnost in kdaj ne, pri čemer ni bilo jasne zakonske razmejitve. Z novim predlogom je jasno, kdo bo obdavčen, kaj bo davčna osnova in kolikšen bo davek. Mislim, da bi nižja davčna stopnja okoli 10 odstotkov več posameznikov motivirala, da svoje kripto dobičke pretvorijo v likvidna sredstva na bančnem računu. Tako pa jih bo še naprej veliko iskalo druge rešitve." 

Domen Kregar, analitik Ilirike

"Davek na kriptovalute je bil pričakovan. Trenutna vlada ni prva, ki bi v javno obravnavo predala predlog o obdavčitvi. Se pa zdi trenutni predlog najresnejši, saj se v zadnjih letih na finančnem prostoru dogaja precej novosti. V tej luči se zdi, da je ministrstvo za finance resno v svojih namerah in se bo zakon potrdil, podobno kot to velja za individualne naložbene račune. Kot rečeno, bi se davek na kriptovalute slej kot prej zgodil in Slovenija je, roko na srce, pri vpeljavi davka precej pozna.

Davek na dobiček iz naslova kriptovalut že nekaj časa plačujejo v finančno razvitih državah, kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija itd. Višina davka je pravzaprav izenačena z obdavčitvijo kapitalskega dobička iz naslova lastniških vrednostnih papirjev. Za zdaj ne poznam podrobnosti in nikjer nisem zasledil, ali bo davek padal z dobo držanja, tako kot to velja pri delnicah. Bolj kot sama višina davka pa me je zmotilo pojasnilo finančnega ministra, ki je kriptovalute primerjal z izvedenimi finančnimi instrumenti. Pravilno je ugotovil, da so izvedeni finančni instrumenti 'nadpovprečno' obdavčeni, kar je bil eden izmed argumentov za obdavčitev kriptovalut. Torej odgovor na visoko obdavčitev določenih vrednostnih papirjev je vpeljava nove obdavčitve na drugem segmentu kapitalskega trga. Malce kontradiktorno glede na to, da je cilj ministrstva razvoj in obuditev slovenskega kapitalskega trga. Sicer bo v prihodnje na to temo povedanega in napisanega še veliko. Verjamem, da si bova tudi midva še pisala na to temo."

Ivan Simič, davčni svetovalec, Simič & partnerji

"Sem zagovornik, da so vsi zaslužki obdavčeni. Na podlagi tega, kar ste mi povedali, lahko na prvo žogo rečem, da je zadeva dosti bolj enostavna, kot so prvotno razmišljali, da bi se ugotavljal dobiček. Si pa je treba vzeti malo časa in videti, kaj bo to pomenilo.

Stopnja zdaj deluje visoka. Če se izgube prenašajo naprej, je to dobro, ker to lahko v naslednjem letu koristimo. Težko pa rečem, kaj to pomeni efektivno. Dokler ne naredim preračunov, ne more reči, da je karkoli narobe."

 

Ob 17.30 je bil dodan odgovor davčnega svetovalca, nekdanjega šefa Finančne uprave RS, Ivana Simiča.