Pripombe na kripto obdavčitev: Kaj bi morali storiti drugače

Z začetkom leta 2026 naj bi v Sloveniji stopila v veljavo nova ureditev obdavčitve dobička iz odsvojitve kriptosredstev. Predlog zakona, ki predvideva 25-odstotno obdavčitev, je sprožil številne odzive strokovnjakov, davčnih svetovalcev in predstavnikov kriptoindustrije.

Medtem ko mnogi pozdravljajo pravno ureditev področja, se večina strinja, da ima zakon tudi številne pasti – od administrativnih izzivov do spregledanih posebnosti kriptotrga.

Domen Romih (Tax Partner): Resen izziv bo vodenje evidenc, rešitev - spodnja meja obdavčitev

"Predlagana ureditev je vsekakor dobrodošla, saj prinaša pravno varnost na področju, ki je bilo doslej polno sivih con," poudarja Domen Romih, partner in davčni strokovnjak iz Tax Partner. Po njegovem mnenju je največja dodana vrednost predloga ta, da se jasno obdavčuje le izstop iz kriptovalut – torej menjava za fiat valuto, poraba za blago in storitve ali prenos na druge osebe. Pomembno je, da menjava med kriptovalutami in prenosi med lastnimi denarnicami niso obdavčeni, kar zagotavlja logično ločnico med trgovanjem in zgolj upravljanjem sredstev.

Pozitivno ocenjuje tudi možnost prenosa izgub med leti, kar je v primerjavi z obdavčitvijo delnic celo ugodnejše. "Dobro je tudi, da bi se kot izhodiščna vrednost za obdavčitev upoštevala vrednost na dan 1. januar 2026, kar pomeni, da že realizirani ali nerealizirani dobički iz preteklih let ne bodo predmet obdavčitve," dodaja.

A Romih opozarja na resen izziv - vodenje evidenc. "Vsak zavezanec bo moral voditi natančne evidence vseh transakcij za vsako kriptovaluto posebej. Pri tem lahko že eno naročilo na menjalnici pomeni več sto ali celo tisoč posameznih poslov, kar bo zahtevalo avtomatizacijo procesov." Predlaga, da bi zakonodajalci razmislili o vpeljavi spodnje meje za obdavčitev, saj bi lahko administrativno breme preseglo razumen okvir za male vlagatelje z nizkimi dobički.

Kot pozitivno še izpostavlja, da FURS ne bo avtomatično izdal odločbe, ampak bo zavezancem omogočeno, da sami oddajo davčni obračun – z možnostjo nadzora v okviru pet-letnega roka. Opozarja pa na nekatere odprte točke, kot so obravnava t.im airdropov, zastave kriptokovancev (staking) in nezamenljivih žetonov (NFT). "V primeru airdropov bi lahko nastala dvojna obdavčitev – po zakonu o dohodnini in po novem zakonu o kapitalskih dobičkih, če ne bo dodatnih pojasnil."

Romih zaključi z oceno, da gre za zakon, ki v osnovi prinaša strukturo in predvidljivost, a še potrebuje določene prilagoditve in jasnejša pravila glede posebnosti kriptosveta, da ne bo povzročil več zmede, kot koristi.

Marko Pavlović (Iconomi): 'Pozdravljam zakon, prinaša več reda'

"Pozdravljam zakonodajo, presečni datum in možnost prenosa izgub," na krato pravi Marko Pavlović iz platforme Iconomi. Meni, da bo nova ureditev omogočila panogi boljše upravljanje ter olajšala svetovanje strankam. "Zdaj bodo točno vedele, kdaj nastane davčna obveznost, kar bo prispevalo k večji preglednosti."

Težava prej je bila v tem, da ni bilo jasno definirano, kdaj posameznik opravlja dejavnost in kdaj ne. Na podlagi tega je bila namreč sprejeta odločitev glede obdavčitve. 

Ivan Kranjec (CMS): '25-odstotna obdavčitev previsoka za tako tvegano sredstvo'

Odvetnik in davčni svetovalec Ivan Kranjec iz CMS sicer pozdravlja poenostavitev in določitev izhodiščne vrednosti na 1. januarja 2026, a meni, da je 25-odstotna obdavčitev previsoka: "Kriptovalute so precej bolj volatilne in tvegane kot klasični finančni instrumenti, zato bi pričakoval nižjo stopnjo."

Kranjec se zavzema za sistem, podoben delnicam – z nižanjem davka glede na dobo imetništva, a hkrati razume izziv sledljivosti pri kriptu, kjer so transakcije kompleksnejše.

Peter Merc: 'Pozitivno, a bi bila nižja stopnja bolj spodbudna'

"Končno jasna pravila, ki določajo, kdo je obdavčen in kdaj," se je odzval pravnik in investitor Peter Merc. Vendar opozarja: "Nižja davčna stopnja, recimo 10-odstotna, bi bila bolj stimulativna za vlagatelje, da svoje kripto dobičke pretvorijo v fiat valuto. Visoka obdavčitev jih bo še naprej odvračala."

Domen Kregar (Ilirika): 'Davek je pričakovan, a komunikacija problematična'

"Davek ni presenečenje, predlog tokrat deluje resen," pravi Domen Kregar, analitik iz Ilirike. Ob tem pa izpostavlja: "Zmotilo me je pojasnilo ministra, ki je kripto primerjal z izvedenimi finančnimi instrumenti – kot da želimo rešiti eno nepravičnost z uvedbo druge. To ni v skladu z vizijo razvoja kapitalskega trga."

Izvedeni finančni instrumenti so obdavčeni s 40-odstotno stopnjo. Minister pa je tudi na Bloomberg Adria že pred časom povedal, da se mu zdi nepravična tako visoka obdavčitev izvedenih instrumentov, medtem, ko kritovalute niso obdavčene. 

Boštjančič že novembra za Bloomberg Adria napovedal obdavčitev kriptovalut  "Danes so kriptovalute ves čas pospremljene z zelo dobro reklamo. Na neki način je nenavadno smešno, da so kriptovalute, ki še vedno niso regulirane, neobdavčene, pa čeprav so neprimerno bolj tvegane ali špekulativne kot izvedeni finančni instrumenti, ki so pa obdavčeni po 40-odstotni stopnji. To absolutno ni prav in v to bomo posegli," nam je novembra lani pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič. Izvedeni finančni instrumenti so obdavčeni po 40-odstotni stopnji, če se odsvojitev zgodi v roku 12 mesecev od sklenitve posla, oziroma po 27,5-odstotni stopnji, če se zgodi v roku petih let, ter 15-odstotni stopnji po 10 letih držanja. "Takšna obdavčitev je stara nekje 15 let in s tem se je želelo ljudi odvrniti od tovrstnih naložb, ker naj bi veljale za visoko špekulativne," je še pojasnil.

 

Ivan Simič: 'Enostavnejši kot pričakovano, a najprej bo treba izračunati'

Davčni svetovalec in nekdanji šef FURS-a Ivan Simič opozarja, da je treba zakon še natančno preračunati. "Na prvi pogled zadeva deluje bolj enostavno, kot je sprva kazalo. Pozitivno je, da se izgube prenašajo. A dokler ne naredimo izračunov, težko presodimo, kako bo to vplivalo na zavezance."

Nejc Bizjak (Bitstamp): 'Kripto, obravnavano slabše kot kapital'

"Obdavčitev kripta ni novost, a zdi se mi sporno, da ne sledi obdavčitvi kapitala – denimo delnic. Zakaj kriptovalute slabše obravnavamo, če gre za dolgoročne naložbe?" se sprašuje Nejc Bizjak, predstavnik kriptoborze Bitstamp. Po njegovem mnenju zakon ne ponuja vizije, temveč le dodatno obremenjuje: "Gre za že znano - splošno pomanjkanje vizije za razvoj Slovenije kot atraktivne destinacije za delo, naložbe ali kapital. "

Toni Čepon (Bitcoin društvo Slovenije): 'Zakon ni niti primeren niti izvedljiv v praksi'

"Zakon deluje, kot da mu je primarni cilj obdavčiti vse mogoče oblike premoženja posameznikov, ne da bi upošteval realne razlike med različnimi vrstami kriptosredstev. Ne upošteva ogromnih razlik med bitcoinom in ostalimi žetoni, ki se od njega bistveno razlikujejo po funkciji, namenu in tehnološki zasnovi in še bi lahko naštevali.

Celoten predlog daje vtis, da je bil pripravljen na hitro, brez znanja in poznavanja področja in brez strokovnega razmisleka, kjer sta hitrost in politična agenda prevladali nad kvaliteto zakonodaje in dolgoročnim interesom ter osnovnimi pravicami državljanov Republike Slovenije.

Med posebej zaskrbljujoče elemente zakona sodi določba, po kateri bi bili posamezniki dolžni podrobno prijaviti vse transakcije in stanje svojih kriptosredstev. Gre za izjemno invaziven ukrep, ki vodi v nevaren precedens množičnega nadzora, ob tem pa ogroža tudi temeljno pravico do zasebnosti.

Čeprav bi bilo urejanje davčnega vidika kriptosredstev vsekakor potrebno, ta predlog zakona ni niti primeren niti izvedljiv v praksi. Pozivamo k zavrnitvi predloga v celoti in k pripravi novega, strokovno podprtega zakonskega okvira ob sodelovanju neodvisnih strokovnjakov, industrije in civilne družbe."

Dopolnjeno z mnenjem Tonija Čepona v zadnjem delu članka