Obdavčitev kriptodobičkov: Kdaj je Furs obveščen o prodaji?

Čeprav je dobiček pri prodaji kriptovalut v Sloveniji za neprofesionalce neobdavčen, obstajajo mejni primeri, ko ni povsem jasno, ali je dobiček treba plačati ali ne. O tem, kot smo poročali, Finančna uprava (Furs) odloča od primera do primera.

Zanimalo nas je, ali je Furs samodejno obveščen, ko slovenski davčni zavezanec na kriptoborzi proda kriptovaluto. Furs ni samodejno obveščen, so včeraj na vprašanje Bloomberg Adria odgovorili iz Fursa. Furs prav tako ni samodejno obveščen, ko si lastnik denar po prodaji nakaže na bančni račun, so še povedali.

Znova vprašanje o opravljanju dejavnosti

Davčni strokovnjak Ivan Kranjec je v pogovoru za Bloomberg Adria opozoril na možnost, ki jo imajo vlagatelji v kriptovalute - namesto da bi prodali bitcoin ali katero drugo kriptovaluto za evre ali dolarje, jih lahko na kriptoborzi zamenjajo za tako imenovane stabilne kovance, katerih cena sledi tradicionalni valuti. Na primer za tether (USDT), ki sledi ceni dolarja. V tem primeru gre za menjavo valute za valuto, in ne za prodajo, meni Ivan Kranjec iz pravne pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz.

Je ustrezna razlaga, da gre v tem primeru za menjavo valute, in ne za prodajo, s tem pa ne pride do davčnega dogodka? "Da, če transakcija ni opravljena v okviru dejavnosti," pritrjujejo pri Fursu.

S tem se vnovič izpostavi vprašanje opravljanja dejavnosti, ki določa, ali bo posameznik moral plačati davek ali ne. Če posameznik zgolj kupi eno ali nekaj kriptovalut in jih nato z dobičkom proda, a to ni njegova osnovna dejavnost, mu davka ne bo treba plačati, tudi če zasluži visok znesek.

Zaplete se pri mejnih primerih

Zaplete pa se pri bolj dvoumnih primerih, saj meja ni postavljena tako jasno kot pri obdavčitvi z normiranimi stroški, kjer je določen točen znesek prihodkov, ki ga posameznik ne sme preseči, da je lahko obdavčen po sistemu normiranih stroškov.

Zanimalo nas je tudi, kdaj se v preverjanje izvora denarja, zasluženega s kriptovalutami, vključijo banke in urad za preprečevanje pranja denarja.

Urad za preprečevanje pranja denarja transakcije samodejno ne bo preveril, so pred časom za Bloomberg Adria pojasnili na uradu. Transakcijo mora zaznati in preveriti banka, ki nato poda prijavo uradu, če presodi, da gre za sumljivo transakcijo.

Banke morajo preveriti izvor denarja

Prav tako ni določenega zneska, nad katerim mora banka preveriti transakcijo, to je njena presoja glede na siceršnje poslovanje stranke, so pojasnili na uradu. Zakon določa le, da morajo banke uradu prijaviti vse gotovinske transakcije nad 15 tisoč evri, ne glede na njihovo naravo in izvor, ter transakcije s tveganimi državami.

Banke imajo mehanizme, s katerimi zaznajo odstopanja pri poslovanju s posamezno stranko in morajo preveriti izvor denarja, so sporočili iz urada za preprečevanje pranja denarja. To lahko naredijo tako, da stranko pozovejo k predložitvi dokazov, lahko pa primer preverijo brez sodelovanja stranke. Če s pojasnili niso zadovoljne ali dokumenti kažejo na sumljivo transakcijo, primer predajo uradu.

Furs: Dobiček neobdavčeno, če ni ustvarjen z opravljanjem dejavnosti Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, se dohodnine ne plača pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti, piše v pojasnilu na spletni strani Finančne uprave. Fizični osebi, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, pa se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov, še piše na spletni strani Fursa. V podrobnejših pojasnilih, objavljenih v dokumentu "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS" na spletni strani Fursa, pa so navedeni konkretni primeri in interpretacije Fursa, kdaj gre za opravljanje dejavnosti in kdaj ne. Iz pojasnil izhaja, da je pomembno število transakcij, kakšno opremo uporablja posameznik za trgovanje, koliko časa nameni tej dejavnosti in podobno.

Pri obravnavi neobičajnih transakcij mora banka proučiti ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče, pa so pojasnili pri Banki Slovenije. Banka mora pridobiti dodatne podatke in dokumente, pri čemer njihov dokončen nabor ni predpisan in ga podrobneje določi banka.

Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku določa, da morajo ponudniki plačilnih storitev podatke o prilivih na transakcijske račune posameznikov Fursu pošiljati mesečno po posameznih valutah. Podatke o odlivih z računa pa morajo banke poslati na posebno zahtevo davčnega organa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar