Prvi nepremičninski sklad (spada med alternativne sklade), ustanovljen v Sloveniji, se bo letos likvidiral. "Odprli smo ga leta 2018," je na okrogli mizi v organizaciji CFA Society Slovenija, posvečeni alternativnim skladom v Sloveniji, povedal Sašo Šmigić iz družbe Generali Investments. V njem jim je uspelo zbrati malce manj kot 30 milijonov. Šmigić je dejal, da je bilo zahtevno, saj je šlo za mlado industrijo, zaupanja ni bilo, veliko je bilo tudi nepoznavanja.
"Danes lahko z veseljem rečem, da je ta naš prvi otrok odrasel." Odprodali so že tri od štirih naložb, napoveduje, da bo zadnja prodaja – o tem je zelo prepričan – sledila zelo kmalu: "Zelo sem vesel in ponosen, da nam je uspelo to zgodbo pripeljati od začetka do konca, od nakupa do uspešnega upravljanja in zdaj, kot se bo najverjetneje res zgodilo, tudi do uspešne odprodaje naložb in vračanja tako kapitala kot dobička vlagateljev. To bo tudi prva taka poteza v Sloveniji."
Del kapitala so že vrnili lastnikom. Ko so začeli tržiti omenjeni sklad, so vlagateljem obljubili desetodstotni donos, povečan za triodstotno dividendo: "Na treh četrtinah poti lahko rečemo, da te številke zelo verjetno ne bomo samo dosegli, ampak tudi presegli." Za koliko, pa je odvisno od zadnje prodaje.
Preberi še

Vlagatelji preusmerjajo milijarde v sklade, povezane z vodo
Vlagatelji so lani v sklade, povezane z vodo, vložili 94 milijard dolarjev.
28.02.2025

Nemir na trgih prepolovil vplačila v slovenske vzajemne sklade
Vzajemni skladi: Neto vplačila marca najmanjša v zadnjih 12 mesecih.
14.04.2025

DeepSeek: Kaj lahko kitajski AI nauči običajnega vlagatelja?
Kakšne bodo investicijske zgodbe v letu 2025?
29.01.2025

Luka Podlogar, NLB Skladi: 'Takšnih številk zgodovinsko še nismo imeli'
Tako v intervjuju pravi prvi mož NLB Skladov Luka Podlogar, kjer se pohvalijo, da letos beležijo rekordne prilive v sklade. Kdaj bodo nižje provizije?
14.01.2025
Nepremičninski sklad Generali Investments ni edini takšen v Sloveniji. Družba Trigal (49-odstotni lastnik je Zavarovalnica Triglav, preostanek pa pripada nemškemu Kgalu) ima po besedah direktorice Simone Kozjek dva nepremičninska sklada – eden je z omejenim rokom trajanja. Še en sklad imajo v Luksemburgu. Upravljajo slabih 200 milijonov evrov sredstev, ki so jih večinoma prispevali vlagatelji iz regije Adria. Osredotočeni so na pisarne.
Sašo Šmigić iz Generali Investments verjame, da je še kar nekaj prostora za rast in zaslužek, zato so se pri njih odločili, da letos začnejo zgodbo novega nepremičninskega sklada.
Nepremičninski sklad Alfi RE vlaga v poslovne nepremičnine – kupujejo jih in držijo (oddajajo). Predstavnica Maja Ostanek Selak je pojasnila, da imajo v portfelju 16 nepremičnin, v upravljanju pa približno 170 milijonov evrov sredstev. Pričakujejo, da bodo konec leta presegli 200 milijonov evrov v upravljanju. Vanj vlagajo tudi fizične osebe.
NLB Skladi prihajajo z novim alternativnim skladom
Alternativni sklad Generali Investments bo svoj življenjski cikel zaključil, NLB Skladi pa bodo na to področje šele zakorakali. Nastopili bodo sicer z infrastrukturnim skladom zelenega prehoda zasebnega kapitala, ki bo osredotočen na dva večja segmenta naložb: energetska učinkovitost in proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Trenutno zbirajo sredstva – prvi vpis pa zaključujejo konec tega meseca. V prvem krogu si želijo zbrati 30 milijonov evrov, v prihodnjih tednih pa že podpisujejo pogodbo o prvi naložbi, je pojasnila Mateja Živec, svetovalka direktorja Sektorja alternativnih investicijskih skladov.
Kako težko je v Sloveniji prepričati vlagatelje? Ko primerja Slovenijo in Hrvaško, pravi, da je precej drugače, saj imajo Hrvati zelo močan trg pokojninskih skladov, ki precej podpira naložbe v alternativne sklade: "Mi imamo smolo, da nimamo obveznega drugega stebra in nimamo teh močnih institucionalnih vlagateljev. Imamo pokojninske sklade, a so manjši, kar se pozna pri zbiranju sredstev. Tudi ta del alternativnega trga bi bolj zaživel, če bi imeli močnejše institucionalne vlagatelje."
A. L.
Dejstvo je, da se zdi področje zelenega prehoda, področje trajnosti, v trenutnih geopolitičnih razmerah nekoliko potisnjeno na stranski tir. Tudi Živčeva pravi: "Raje nič kaj grozno ne omenjam okoljskih vidikov in zelene naravnanosti, ker se mi je že pri nekaj institucionalnih vlagateljih zgodilo, da so me skoraj nadrli, kaj je s temi zelenimi zadevami, tako da bolj poudarjam ekonomsko smiselnost teh projektov. Na koncu govorimo o energetskih prihrankih, ki so smiselni, to vsi razumemo."
Na področju infrastrukture že "živi" alternativni sklad zelenih virov energije Alfi Renewables. Predstavnik Janez Grošelj je pojasnil, da so zbrali nekaj čez 100 milijonov zavez, v upravljanju pa imajo okoli 40 milijonov evrov sredstev. To je razdeljeno na nekaj naložb: eno večjo vetrno elektrarno v Srbiji, v Sloveniji so imeli naložbi v sončni elektrarni, ki so ju uspešno prodali prejšnji mesec, v upravljanju imajo še eno večjo sončno elektrarno v Srbiji. V teku so projekti na Hrvaškem, v Bolgariji, Romuniji, tako da bodo prihodnje leto popolnoma investirali sredstva.
Kakšne donose alternativni skladi prinašajo vlagateljem
Kot rečeno, je Šmigič dejal, da bodo vlagateljem dobili obljubljen donos deset odstotkov, povečan za triodstotno dividendo oziroma še več. Kakšne donose prinašajo drugi alternativni skladi?
Ostanek Selakova glede donosov za Slovenijo in Hrvaško – pri najboljših pisarnah ni bistvene razlike – pojasni, da znašajo od sedem do 7,5 odstotka, pri nakupovalnih središčih okoli osem. Omenja pomembnost indeksacije – po najemnih pogodbah se januarja ali februarja usklajujejo najemnine za prejšnje leto, kar posredno vpliva tudi na donose za vlagatelje.
"Naš profil tveganosti je precej manjši," poudarja Živčeva iz NLB Skladov. Ciljajo sicer na sedem- ali osemodstotni notranji donos (IRR) po stroških, kar je primerljivo z nepremičninskimi skladi.
Grošelj je pojasnil, da so vlagateljem obljubljali vsaj 12- do 15-odstotni donos.
Ko govorimo o donosih, je prav, da omenimo še izzive. Navajamo opazko Simone Kozjek: "V zadnjega pol leta smo priča spremembi najemnikov, globalnih najemnikov. Zapuščajo majhne izpostave, ki so bile v Ljubljani, zapuščajo regijo, Slovenijo in selijo svoje pisarne zlasti v Zagreb, pa tudi v Beograd. Tudi to je pomemben dejavnik, ki vpliva in bo vplival na pisarniški del."