Analiza zelenega zadolževanja: Slovenija regijsko najmočnejša

V prvi polovici leta 2024 je bil svetovni trg trajnostnih obveznic kljub gospodarski negotovosti in zahtevnim finančnim razmeram še naprej v znatnem porastu.

Glede na poročilo Pobude za podnebne obveznice (CBI) je skupni obseg izdanih zelenih, socialnih, trajnostnih in s trajnostjo povezanih obveznic (GSS+) dosegel 554 milijard dolarjev, kar je 7 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2023.

Kljub naraščajočim obrestnim meram v svetu in naraščajoči negotovosti na kapitalskem trgu trajnostne obveznice še naprej privabljajo vlagatelje. Zelene obveznice s 70 odstotki zajemajo največji delež skupnega obsega obveznic GSS+ in dosegajo 385,1 milijarde dolarjev.

Znatno so zastopane tudi trajnostne in socialne obveznice s 17-odstotnim oziroma 13-odstotnim deležem, kar kaže na vse večjo ozaveščenost o pomenu financiranja projektov s pozitivnim vplivom na okolje in družbo.

Ena ključnih smernic je rast novih izdajateljev, saj številne države in podjetja potencial trajnostnih finančnih instrumentov prepoznavajo kot pomembno orodje za financiranje okoljskih in socialnih projektov.

"V večini regije srednje in vzhodne Evrope ter regije Adria opažamo vladne izdaje ene od oblik obveznic ESG. Glede na delež v celotnem javnem dolgu je zanimivo, da je v ospredju Srbija, vendar sta to pravzaprav le dve izdaji s skupno vrednostjo okoli treh milijard evrov," poudarja Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria.

Evropa na področju trajnostnega financiranja vodi

Evropa ohranja vodstvo na področju izdajanja obveznic GSF+, ki obsegajo 53 odstotkov vseh obveznic. V prvi polovici leta 2024 je Evropa v obveznice GSF+ prispevala skupaj 291,1 milijarde dolarjev, kar v primerjavi s preteklim letom pomeni 13-odstotno povečanje. Evro je bil s 44 odstotki celotne izdaje obveznic GSS+ prevladujoča valuta, medtem ko so mu z manjšimi deleži sledili ameriški dolar, kitajski juan in britanski funt. Glavni državi izdajateljici sta Nemčija in Francija. Največji posamezni izdajatelj v evrih je bila Nemčija, ki je izdala devet obveznic GSF+ v skupni vrednosti 14 milijard dolarjev.

Francija je dosegla znatno rast izdaje zelenih obveznic v višini 123 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, skupna vrednost njenih izdanih zelenih obveznic pa je dosegla 41,1 milijarde dolarjev. Francija si je zadala tudi ambiciozne cilje za financiranje s trajnostnimi obveznicami za podporo projektov, povezanih s čisto energijo, energetsko učinkovitostjo, podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje ter z upravljanjem vodnih virov. Njihovi načrti vključujejo tudi popolno ukinitev vlaganj v projekte, povezane s fosilnimi gorivi, do leta 2025.

Poleg izdaj na državni ravni imajo na tem trgu ključno vlogo tudi institucije, kot sta Evropska unija in Evropska investicijska banka. Evropska unija v prvih šestih mesecih leta 2024 z 12,2 milijarde dolarjev, izdanih s tremi novimi pogodbami, je največji med institucionalnimi izdajatelji. Ta sredstva so usmerjena v projekte energetskega prehoda, obnovljive vire energije in izboljšanje infrastrukture.

Evropske države in institucije so tako na trgu zelenih obveznic vodilne in zagotavljajo pomembno podporo projektom, ki so osredotočeni na obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in izboljšave infrastrukture.

Smernice trajnostnih obveznic v regiji

Kar zadeva regijo, je Madžarska trenutno vodilna po številu aktivnih zelenih izdaj, Slovenija pa inovativnost kaže z izdajo socialnih obveznic v japonskih jenih.

"Ena od zanimivosti na tem delu trga je zelo uspešna izdaja slovenske socialne obveznice v japonskem jenu, zahvaljujoč kateri je Slovenija uspešno vstopila na azijski trg, glede na napovedi pa pričakujemo izdajo v kitajskem juanu," dodaja Blažeković.

Čeprav Srbija ni med največjimi svetovnimi akterji, se je tej smernici pridružila z izdajo svojih prvih trajnostnih obveznic v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Te obveznice so namenjene financiranju projektov na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zelene infrastrukture.

"Čeprav je Srbija po deležu ESG dolga v celotnem javnem dolgu vodilna, ima le dve izdaji. To pa kaže na potencial za nadaljnjo rast v tem segmentu," poudarja Blažeković.

Medtem ko trg trajnostnih obveznic še naprej raste, se sooča z več ključnimi izzivi. Višje obrestne mere in makroekonomska tveganja lahko zanimanje izdajateljev in vlagateljev zmanjšajo. Potreba po standardizaciji in preglednosti sta še vedno ključni za preprečevanje zavajajočega zelenega oglaševanja in zagotavljanje verodostojnosti trga.

STA

 

V regiji je Madžarska vodilna tudi v korporativnem segmentu izdaj ESG. Madžarska podjetja so po besedah Blažekovića na trgu obveznic ESG zelo aktivna. "Glede na število in obseg izdaj se madžarska podjetja izdajanja obveznic ESG lotevajo s precejšnjo lahkoto, kar 52 odstotkov jih je trenutno aktivnih v domači valuti," pravi Blažeković.

Čeprav imajo madžarska podjetja dvakrat večji dolg v primerjavi z romunskimi podjetji, še naprej izdajajo obveznice ESG, kar kaže na visoko zaupanje vlagateljev.

Obveznice ESG prinašajo tudi izrazitejše zoženje razmika v primerjavi z navadnimi obveznicami in večji delež povpraševanja, zaradi česar je izdajanje ESG vedno bolj privlačno.

"Leta 2023 je zoženje razmika v primerjavi s prvotno zastavljenim ciljem v povprečju obsegalo 18 bazičnih točk za zelene obveznice in 17 bazičnih točk za navadne obveznice. Zanimanje vlagateljev, merjeno z razmerjem med ponudbo in povpraševanjem, je bilo za zelene obveznice 3,2-kratno, za navadne pa 2,7-kratno," poudarja Blažeković.

Kot primer uspešne izdaje navaja državo iz regije, ki je v začetku leta s prvo izdajo zelenih obveznic dosegla izjemno dober rezultat.

"Dober primer je prva izdaja zelenih obveznic v Romuniji, kjer je bilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem zabeleženo petkrat, razpon pa se je zmanjšal za 45 bazičnih točk," ugotavlja analitik.

Izzivi in priložnosti za ESG naložbe

Trg trajnostnih obveznic kaže svojo odpornost in prilagodljivost v zahtevnih razmerah. S porastom novih izdajateljev in povečanim zanimanjem vlagateljev postajajo obveznice GSS+ ključni instrument za financiranje globalnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in za spodbujanje trajnostnega razvoja. Evropa je v ospredju, medtem ko Srbija in druge države v regiji iščejo svojo priložnost na globalnem trgu.

"ESG je postal nujen, zato smo na globalni ravni zabeležili petletno stopnjo rasti vplačil v vseh vrstah skladov ESG v vrednosti več kot 11 odstotkov, medtem ko podsegment socialnih naložb beleži najvišjo rast, ki znaša več kot 36 odstotkov. Nadaljnja rast bo odvisna od sposobnosti držav in podjetij, da prilagodijo svoje strategije in trajnostne obveznice uporabijo kot orodje za financiranje zelenih in družbeno odgovornih projektov," zaključuje Blažeković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar