EU rahlja okoljevarstvene cilje. Kaj pravijo domači avtotrgovci?

Ameriški predsednik Donald Trump je z najnovejšo zaostritvijo trgovinskega spopada napovedal 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in sestavnih delov, pri čemer je jasno, da je tarča narisana na Evropski uniji in njeni avtomobilski industriji. Ta je že tako oslabljena zaradi (pretirano) ambicioznih ciljev razogljičenja, ki si jih je zadala Evropska komisija, hkrati pa se na področju električnega pogona spoprijema z zmanjšanjem povpraševanja ter tehnološko napredno kitajsko konkurenco. 

Največji proizvajalec električnih vozil na svetu BYD, ki je lani po prodaji in prihodkih zadaj pustil ameriško Teslo, je pred kratkim predstavil visokozmogljive polnilne postaje z močjo 1.000 kW, ki avtomobilsko baterijo napolnijo v pičlih petih minutah. 

Xijeva Kitajska obenem na Trumpovo carinsko zaostrovanje odgovarja z novim pristopom, ki pomeni korenit preobrat: svoje kapitalske trge in gospodarstvo odpira svetu, s čimer ustvarja imidž zanesljive in transparente države. Nekaj, kar naj nepredvidljive Trumpove ZDA ne bi bile.

In kje je tu Evropska unija? Kako bo Bruselj v negotovih gospodarskih in geopolitičnih razmerah priskočil na pomoč svojim paradnim avtomobilskim koncernom, a hkrati ostal zvezan agendi zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2), ki je osrednja os zelenega prehoda in temelj politične agende predsednice Ursule von der Leyen?

Slovenija za rahljanje pravil

Od začetka marca je znano, da namerava komisija avtomobilistom iz zagate pomagati s tem, da bi za dve leti podaljšala čas, v katerem morajo znamke doseči strožja pravila o izpustih ogljikovega dioksida za leto 2025. Sprememba bi proizvajalcem omogočila, da cilj zmanjšanja izpustov na 95 gramov na kilometer uresničijo v tri- in ne več enoletnem obdobju; se pravi od leta 2025 pa vse do 2027. Če ciljev tudi do takrat ne bi uresničili, bi sledile visoke globe, ki bi utegnile doseči 15 milijard evrov, navaja Reuters. Komisija računa, da bi proizvajalci v vmesnem obdobju ujeli izpad v prodaji e-avtomobilov in tako rešili sebe kot tudi okoljevarstvene cilje EU.

Predlog odloga se navezuje na vse bolj verjetno revizijo evropskih podnebnih pravil, o čemer se morajo države članice EU uskladiti oziroma poenotiti, ker gre za pravno zavezujoče akte, pa mora njihovo rahljanje pretehtati tudi Evropski parlament. Komisija je februarja predlagala neto zmanjšanje emisij za 90 odstotkov do leta 2040 glede na raven iz leta 1990, razprava pa je predvidena do konca aprila. Se pa časovnica zaradi poljskega predsedovanja odmika, saj Varšava pogajanj ne želi začeti pred majskimi predsedniškimi volitvami.

Slovenija se po navedbah ministrstva za gospodarstvo zavzema za odmik ciljev za avtoindustrijo. "V razpravi na Svetu EU za konkurenčnost se je državni sekretar Matevž Frangež zavzel za to, da odložimo ali olajšamo standard v letu 2025, saj nedoseganje emisijskih ciljev v skupnem obsegu prodanih vozil ne bo odgovornost proizvajalcev, ampak objektivnih okoliščin zaradi zastoja na trgu," so nam s pristojnega ministrstva pojasnili stališče države. Slovenija poziva k podpori industriji, da bo ambiciozne podnebne cilje lahko dosegla, dodajajo. 

Renault: Ponuditi kakšen model z notranjim zgorevanjem več

Zaradi rahljanja zavez bi lahko največji avtomobilski koncerni v Evropi ustvarili za tri milijarde evrov večji dobiček, navaja Bloomberg. Po drugi strani pa bi poteza lahko podražila e-avtomobile in še zaostrila upad povpraševanja.

Kako pa na napovedane spremembe gledajo domači trgovci in zastopniki, ki so jim do zdaj grozile morebitne visoke kazni za nedoseganje standardov. Ali to pomeni, da so električni avtomobili, ki se že tako ne prodajajo najbolje, obsojeni na marginalizacijo v njihovi ponudbi?

Pri trgovcu GA Adriatic, ki pri nas prodaja vozila znamk Renault in Dacia, trdijo, da preložitev ne pomeni opustitev ciljev koncerna na področju zelenega obrata. "Zagotavljali bomo inovativno in trajnostno rešitev na področju e-vozil, kar napovedujemo s prihodom renaulta 5 electric, ki mu bodo sledila še druga e-vozila, kot sta renault 4 in twingo", navajajo. Načrtovani razvoj električnih in hibridnih motorjev se bo nadaljeval ne glede na regulativne spremembe, saj se zavedamo, da je ta prehod neizogiben, pojasnjujejo.

"Kratkoročno gledano, bomo ponudili kakšen avtomobil s termičnim motorjem več, ne bo pa to povzročilo spremembe strategije; naš končni cilj je jasen – ozaveščanje kupcev in trga ter prehod na elektrificirana vozila. Cilji za CO2 ostajajo veljavni, in če bo novi predlog sprejet ter upoštevan, si ne moremo privoščiti, da bi eno leto popolnoma ignorirali ta cilj," pojasnjujejo. Pri baterijskih vozilih letos sicer merijo na delež prodaje med 20 in 25 odstotki, so povedali za Bloomberg Adria.

 

Volkswagen: Kljub rahljanju ostajamo zavezani ciljem

Prvi mož zastopnika Porsche Slovenija za vozila koncerna Volkswagen Danilo Ferjančič nam je pojasnil, da jim principal še pred rahljanjem ni posebej odmerjal kvot za e-vozila, imajo pa "dogovorjene prodajne načrte za vse modele, tudi za e-vozila".

Direktor znamke VW Marko Škriba je dejal, da prodajne strategije ne spreminjajo, saj cilji ostajajo enaki ne glede na časovne termine. "Če jih ne bomo dosegli letos, jih bomo morali pa prihodnje leto," je pojasnil. Prodajo baterijskih vozil nameravajo občutno povečati, "saj ciljamo na več kot tisoč vozil letno, kar je 12 odstotkov naše prodaje". 

Dopušča pa možnost, da bo tovarna preoblikovala ponudbo pri določenih motorjih in modelih v smislu omejitev. "Modela ID 2 in ID 1 dobimo šele konec 2027, tako da ne bosta imela velikega vpliva na doseganje zastavljenih ciljev," pojasnjuje vpliv širjenja električne prodajne palete na doseganje ciljev komisije. Prehod bo nekoliko mehkejši, a pot je začrtana, sklene.

Aleš Kovačič Danilo Ferjančič, generalni direktor Porscheja Slovenija, pravi, da jim principal še pred rahljanjem ni posebej odmerjal kvot za e-vozila, imajo pa "dogovorjene prodajne načrte za vse modele, tudi za e-vozila".

Škoda: Prepoved 2035 vse manj verjetna

Peter Podlipny, direktor znamke Škoda pri Porscheju Slovenija, pravi, da rahljanje ne prinaša večjih premikov pri prodajni ali cenovni strategiji. "Od tovarne nismo dobili posebnih navodil," je dejal. "Nekatere stvari se zamikajo, hitra rast trga e-vozil v EU se umirja, zato ne verjamem, da bo leta 2035 veljala splošna prepoved prodaje termičnih motorjev," meni. Zmanjšanje emisij bomo dosegli z uporabo 'mavrične strategije' – vso razpoložljivo tehnologijo moramo uporabiti za zmanjšanje izpustov pri vozilih, je dejal in pri tem citiral šefa češke znamke: "Naš sovražnik ni motor z notranjim zgorevanjem, ampak CO2."

"S ciljem doseganja teh ciljev se bo delež priključnih hibridov in e-vozil v naši prodaji močno povečal," nam je o posledicah sprememb povedal vodja znamke Audi Franci Bolta. "Po najbolj optimističnem scenariju bomo letos s prodajo baterijskih vozil dosegli približno tretjinski delež v celotni prodaji znamke," napoveduje. "Kvot za letos nismo imeli predvidenih, saj so pri doseganju povprečja pod večjim pritiskom večji trgi," pravi, vendar dopušča možnost, da bi jim lahko tovarna v prihodnje omejila prodajo kakšnega modela, če bi to pomenilo razliko med tem, ali bi zastavljene cilje izpolnili ali ne.

Citroën: Cen ne bomo prilagajali

"To je življenjska odločitev, ki je bila po izstopu ZDA iz pariškega sporazuma pričakovana," meni vodja slovenskega distributerja znamke Citroën C Automobili Import Leon Malovrh. "Prehod bi moral biti evolucija, ne pa revolucija, kot je bilo doslej", je povedal za Bloomberg Adria.

 "Kvote za e-vozila smo imeli določene že od začetka leta in jih bomo ne glede na zamik poskušali izpolniti," pravi in dodaja, da "kot kažejo prvi meseci prodaje e-vozil, jih dosegamo oziroma presegamo". Bo to vplivalo na cenovno politiko, se bodo avtomobili podražili ali pocenili? "Ne, cen avtomobilov letos zaradi tega ne bomo spreminjali," zatrjuje.

Prihaja pa v ponudbi znamke do pomembne spremembe – v kratkem bo znova v ponudbi termično gnani berlingo, ki je doslej pomenil tudi 25 odstotkov prodaje. "Za nekatere države je Stellantis letos napovedal, da bodo znova na voljo, in računam, da jih bomo mi kmalu dobili," napoveduje Malovrh.

 

BMW: Časa je več, zahteve ostajajo

Pri zastopniku za vozila BMW Group Slovenia so nam na vprašanja odgovorili s komentarjem predsednika uprave znamke Oliverja Zipseja, ki je povedal, da "sprememba pomeni samo, da imamo na voljo več časa, a cilji, ki jih bomo morali izpolniti, ostajajo enaki." "Mi smo prepričani, da jih bomo izpolnili, a se zavzemamo za postopno uvajanje e-pogona," je dejal.

Pri zastopniku dodajajo, da so prepričani, da bodo lahko izpolnili "tudi strožje cilje glede flote CO2 za leto 2025". Menijo, da je pregled zakonodaje o izpustih CO2 "absolutno bistvenega pomena", saj si je treba zastaviti vprašanja tudi o načrtovani popolni prepovedi vozil z motorji z notranjim zgorevanjem leta 2035.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar