Države članice Evropske unije so se uskladile glede cilja zmanjšanja emisij za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990. Do tega podnebnega premika je prišlo šele po omilitvi dela prvotnih predlogov.
Dogovor je bil objavljen po maratonskih pogajanjih ministrov za okolje v Bruslju in je bil dosežen šele po vrsti popustkov, med katerimi je tudi možnost, da države večji del zmanjšanja dosežejo z nakupom mednarodnih ogljičnih kreditov.
Ta kompromis odpira pot, da EU na vrhu COP30 Združenih narodov predstavi posodobljeno podnebno zavezo. S tem se Unija jasno distancira od politike Donalda Trumpa, ki je ZDA ponovno umaknil iz Pariškega sporazuma in prejšnji mesec blokiral globalni davek na ogljik v pomorstvu.
Tudi znotraj same Unije ni več enotnosti kot pred petimi leti. Fokus se vse bolj premika k zaščiti industrije in rasti gospodarstva, kljub dodatnim ugodnostim za gospodinjstva in podjetja pa so Madžarska, Slovaška in Poljska glasno nasprotovale dogovoru.
Čeprav ni bilo glasovanja, sta se Bolgarija in Belgija vzdržali, Avstrija pa je svojo podporo pogojevala z dodatnimi pojasnili.
V četrtek se v Belemu v Braziliji začnejo dvodnevni podnebni pogovori svetovnih voditeljev, uradni pogovori na COP30 pa se začnejo 10. novembra.
Načrti EU glede zmanjšanja emisij - kako doseči ogljično nevtralnost. Vir: Bloomberg
Ena izmed najbolj občutljivih točk pogajanj je bila večja uporaba mednarodnih kreditov po členu 6 Pariškega sporazuma. Meja se bo dvignila na pet odstotkov neto emisij iz leta 1990, namesto treh odstotkov, kolikor je predlagala Evropska komisija. Uporaba se bo začela leta 2031 v okviru petletnega pilotnega obdobja, prej kot je zahtevala Komisija, krediti pa ne bodo omejeni le na sektorje zunaj evropskega ogljičnega trga.
To pomeni, da mora EU doma zmanjšati emisije za najmanj 85 odstotkov, preostalih pet odstotkov pa pokriti s cenejšimi krediti iz tujine, ki bi jih podjetja potencialno lahko uporabljala tudi v okviru sistema trgovanja z emisijami.
Ta dogovor zdaj postaja pogajalski položaj članic za naslednjo fazo zakonodajnega procesa v pogovorih z Evropskim parlamentom in Komisijo.
Da bi bila tranzicija lažja za potrošnike in industrijo, so članice že pred srečanjem prejele določena jamstva, vključno z zaščito jeklarske industrije ter poudarkom na tako imenovani tehnološki nevtralnosti, kar odpira prostor za večje vključevanje jedrske energije, kot to vztrajno zahteva Francija.
Med samim srečanjem so bili uvedeni tudi novi popusti, med njimi tudi prestavitev začetka novega ogljičnega trga za goriva v prometu in ogrevanju na leto 2028. Nekatere države, vključno s Poljsko, so to odložitev zahtevale zaradi strahu pred naraščanjem cen energije in morebitnim nezadovoljstvom volivcev.
Dogovor o cilju za leto 2040 je služil kot platforma za nov Nacionalno določen prispevek EU ZN. Zaradi delitev med članicami je EU že zamudila več rokov za posodobitev tega dokumenta.
V sredo je bilo dogovorjeno, da bo nova obveznost predstavljala zmanjšanje emisij v razponu od 66,3 do 72,5 odstotka do leta 2035.
.webp){kind=icon}
