Kako pride uran do Nuklearne elektrarne Krško?

Zadnje čase se veliko govori o jedrski energiji, pogosto pa se omenja tudi uran, še zlasti v luči bližnjevzhodnih napetosti in strahu pred bogatenjem urana v Iranu, ki lahko izdela 10 jedrskih bomb. Globalna poraba urana raste 12 odstotkov letno, kar je posledica zelenega prehoda in razvoja umetne inteligence. Prav velike potrebe po električni energije za napajanje podatkovnih centrov dodatno krepijo potrebe po povečanju števila jedrskih elektrarn. Do leta 2050 naj bi prišlo do potrojitve globalnih zmogljivosti jedrske energije, tudi zaradi tehnoloških podjetij.

Povečano povpraševanje in projekcije o povečani porabi elektrike iz naslova jedrske energije ter omejena nahajališča urana dražijo osnovno surovino na mednarodnih trgih.

"Svetovni tržni primanjkljaj naj bi do leta 2025 dosegel sedem odstotkov, dolgoročni primanjkljaj pa naj bi do leta 2030 znašal pet odstotkov," pojasnjuje analitik Bloomberg Adria Matej Vujanić, ki pravi, da bo cena urana do leta 2028 "dosegla 80 dolarjev za funt". Samo v zadnjih dneh je cena urana poskočila na 75,5 dolarja za funt, kar je najvišja letošnja vrednost, ki bistveno presega desetletno povprečje 50 dolarjev. 

 

 

Vpliv krize na Bližnjem vzhodu na dobavne verige

"Dogajanje na Bližnjem vzhodu spremljamo prek medijev. Verjamemo, da ne bo bistveno vplivalo na dobavne verige urana in svežega goriva za NEK, za kar imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z zanesljivimi dobavitelji," so sporočili iz Nuklearne elektrarne v Krškem (NEK). Dobavitelji krške jedrske elektrarne sta evropsko podjetje Urenco in ameriška družba Westinghouse, katerih dobavne verige niso povezane z Bližnjim vzhodom. Kot so nam pojasnili v Neku že ob obisku elektrarne pred nekaj mesecih, so pogodbe, ki jih elektrarna sklepa za nabavo gorivnih celic dolgoročne - sklepajo jih za petletna ali celo daljša obdobja, zato kratkoročno ne opažajo skokov na borzah. Dolgoročno je zgodba drugačna. 

 

Jedrska energija kot prihodnost energetike

Elektrika je ključna za razogljičenje in vsesplošen tehnološki razvoj sveta, svet pa potrebuje vse več električne energije – takšne, ki ne ustvarja emisij in je vedno na voljo. Vetra in sonca ni vedno, baterijska tehnologija pa še ni dovolj razvita za široko uporabo, medtem ko je jedrska energija v tem trenutku zelo dobra alternativa.

Svetovne jedrske zmogljivosti so trenutno na 30-letnem vrhu in v tem trenutku vsaj 40 držav razmišlja o tem, kako dodatno povečati svoje jedrske zmogljivosti. Vlaganja, razvoj, mali modularni reaktorji, uran in jedrski odpadki so teme, ki znova prihajajo na površje.

Da bi podrobneje razumeli dogajanje v industriji in na trgu, ki bo v bodoče še bolj zanimiv, saj uran postaja vse pomemnejša surovina, smo v začetku leta obiskali Nuklearno elektrarno Krško.  

Uran velja najnevarnejšo surovino na svetu in je že dolgo na res slabem glasu. O njem največ slišimo, ko gre kaj narobe, saj so bile posledice jedrskih nesreč katastrofalne. A hkrati je jedrska energija druga najbolj varna oblika energije - to kažejo številke, ki jih navajamo v oddaji. Industrija je sicer razvejena, dobavne verige razpršene po vsem svetu, a vse v tej industriji je strogo nadzorovano. In tudi zaupno. Iz katerega rudnika na svetu pride uran, ki je v gorivnih palicah v Krškem, ne vemo. 

Uran se pridobiva iz uranove rude, ki jo zmeljejo in raztopijo, da dobijo koncentrat uranovega oksida – rumeno pogačo. Največ nahajališč urana imajo Kanada, Kazahstan in Avstralija, največji delež v dobavni verigi urana pa Rusija. Dobavitelji krške jedrske elektrarne sta evropsko podjetje Urenco in ameriška družba Westinghouse.

Pogovarjali smo se z Andrejem Kavčičem, vodjo za nuklearno gorivo in sredico in Sandijem Virškom, direktorjem agencije za radioaktivne odpadke.

Celotno oddajo si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar