Kako pride uran do Nuklearna elektrarne Krško?

Zadnje čase se veliko govori o jedrski energiji, pogosto pa se omenja tudi uran, še zlasti v luči bližnjevzhodnih napetosti in strahu pred bogatenjem urana v Iranu, ki lahko izdela 10 jedrskih bomb. Globalna poraba urana raste 12 odstotkov letno, kar je posledica zelenega obrata in razvoja umetne inteligence. Do leta 2050 naj bi prišlo do potrojitve globalnih zmogljivosti jedrske energije, tudi zaradi tehnoloških podjetij.

Povečano povpraševanje, projekcije o povečani porabi elektrike iz naslova jedrske energije in omejena nahajališča urana dražijo osnovno surovino na mednarodnih trgih. "Svetovni tržni primanjkljaj naj bi do leta 2025 dosegel sedem odstotkov, dolgoročni primanjkljaj pa naj bi do leta 2030 znašal pet odstotkov," pojasnjuje analitik Bloomberg Adria Matej Vujanić, ki pravi, da bo cena urana do leta 2028 "dosegla 80 dolarjev za funt". Njegova cena je v zadnjih dneh poskočila na 75,5 dolarja za funt, kar je najvišja letošnja vrednost in bistveno več od desetletnega povprečja pri 50 dolarjih.  

"Dogajanje na Bližnjem vzhodu spremljamo prek medijev. Verjamemo, da ne bo bistveno vplivalo na dobavne verige urana in svežega goriva za NEK, za kar imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z zanesljivimi dobavitelji," so sporočili iz Nuklearne elektrarne v Krškem (NEK). Dobavitelji krške jedrske elektrarne sta evropsko podjetje Urenco in ameriška družba Westinghouse, katerih dobavne verige niso povezane z Bližnjim vzhodom.

Obiskali smo NEK in preverili, kako uran pride do nuklearke.  

Jedrska energija prihodnost energetike

Danes je težko imeti resen pogovor o prihodnosti energetike brez omembe jedrske energije. Celo Japonska, ki je bila povod za več kot 10-letno jedrsko zatišje, se vrača k njej. Svetovne jedrske zmogljivosti so trenutno na 30-letnem vrhu in v tem trenutku vsaj 40 držav razmišlja o tem, kako povečati svoje jedrske zmogljivosti. Vlaganja, razvoj, mali modularni reaktorji, uran in jedrski odpadki so teme, ki znova prihajajo na površje.

Elektrika je ključna za razogljičenje in vsesplošen tehnološki razvoj sveta, svet pa potrebuje vse več električne energije – takšne, ki ne ustvarja emisij in je vedno na voljo. Vetra in sonca ni vedno, baterijska tehnologija pa še ni dovolj razvita za široko uporabo, medtem ko je jedrska energija v tem trenutku zelo dobra alternativa.

V ta namen smo pred časom obiskali Nuklearno elektrarno Krško (Nek). Zanimala nas ni le elektrika, ampak predvsem surovina, iz katere jo pridobivajo – uran. Ta velja najnevarnejšo surovino na svetu in je že dolgo na res slabem glasu. O uranu se največkrat piše, ko gre kaj narobe, in kadar je šlo, so bile posledice katastrofalne. A hkrati je jedrska energija druga najbolj varna oblika energije. Industrija je sicer razvejena, dobavne verige razpršene po vsem svetu, a vse v tej industriji je strogo nadzorovano.

Uran se pridobiva iz uranove rude, ki jo zmeljejo in raztopijo, da dobijo koncentrat uranovega oksida – nekakšno suho moko, ki ji rečejo rumena pogača. Največ nahajališč urana imajo Kanada, Kazahstan in Avstralija, največji delež v dobavni verigi urana pa Rusija. Dobavitelji krške jedrske elektrarne sta evropsko podjetje Urenco in ameriška družba Westinghouse.

Pogovarjali smo se z Andrejem Kavčičem, vodjo za nuklearno gorivo in sredico in Sandijem Virškom, direktorjem agencije za radioaktivne odpadke.

Celotno oddajo si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar