Od laboratorija do vojske – sintetična goriva vstopajo v strateške panoge

Bo skupno financiranje Evropske investicijske banke (EIB), Evropske komisije in fundacije Billa Gatesa Breakthrough Energy Catalyst ustvarilo potreben preboj na področju sintetičnih goriv in razogljičilo transport?

Z uporabo sintetičnih oz. e-goriv (ob pogoju, da surovine in energenti prihajajo iz obnovljivih virov) nastane 90 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot pri fosilnih gorivih. Ob vseh ovirah, ki se pojavljajo pri doseganju ciljev zelenega dogovora, zelenem zavajanju in nasprotovanjih visokim ciljem po razogljičenju, se določena mera dvoma ponuja sama. 

Ineratec

 

Kljub temu je skupaj 70 milijonov evrov vredna finančna injekcija za podjetje Ineratec, ki v Frankfurtu postavlja največjo proizvodnjo sintetičnih goriv v Evropi, spodbudna novica. EIB je podjetju namenila 40 milijonov evrov posojila v obliki tveganega kapitala, ki ga zagotavlja program InvestEU, fundacija Breakthrough Energy Catalyst pa mu je namenila 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Še pomembneje: ob vse večjem vlaganju Evropske unije v obrambno industrijo, bi lahko sintetična goriva rešila težavo visokih porab fosilnih goriv v obrambi in s tem povezanih izpustov toplogrednih plinov. 

"Lokacija naše največje tovarne je za nas popolna, saj imamo tam dostop do zelenega vodika iz obstoječega elektrolizatorja, ki proizvaja klor in vodik kot stranski produkt. Imamo tudi dostop do vira ogljikovega dioksida iz bioplinarne, ki bi ga sicer izpustili v ozračje," je v pogovoru za portal Bloomberg Adria pojasnil direktor in ustanovitelj podjetja Ineratec Tim Böltken.

Njihova tovarna, ki bo še ta mesec začela s proizvodnjo, bo torej imela strateški dostop do potrebnih surovin. Dnevno bodo lahko proizvedli do 2.500 ton sintetičnih goriv, ki bodo v rabi v letalstvu, pomorstvu, kemični industriji in cestnem prometu. Ineratec ima sicer projekte tudi na Finskem in v Španiji.

 

Evropska politika stavi na sintetična goriva  Zaradi evropske politike ReFuel Europe, ki je stopila v veljavo z letošnjim letom, se bodo letos na evropskem trgu povečale potrebe po letalskih sintetičnih gorivih oz. t.i. SAF gorivih (iz angleške zveze sustainable aviation fuels) – za 1,3 milijona tone ocenjuje S&P. Ocenjujejo, da bodo evropske potrebe na letni ravni naraščale za 219 odstotkov in letos dosegle 1,9 milijona ton. Sintetična goriva v transportu  V letalskem prometu je največji porabnik sintetičnih goriv družba Air France-KLM. Prav KLM je izpeljal prvi polet z letalom, ki ga je na poti med Amsterdamom in Madridom deloma poganjalo sintetično gorivo. Med ladjarji A.P Moller-Maersk AS v zadnjih letih krepi svojo floto ladij na sintetična goriva, letos naj bi jih imeli 18.  Porsche je vložil malo manj kot 70 milijonov evrov v start up podjetje, ki v Čilu proizvaja sintetično gorivo Hif. Pilotni projekt v Čilu je podprla tudi nemška vlada, sicer pa so v različne razvojne projekte sintetičnih goriv že vložila vsa večja nemška podjetja – Mahle, Bosch, Siemens, Audi, Rheinmetall.

 

Majhna, a ključna razlika

Razlika med sintetičnimi in fosilnimi gorivi je torej le v načinu njihovega pridobivanja. A gre za ključno razliko.

Če pogledamo sestavo, imajo sintetična goriva enako kemijsko sestavo kot običajna goriva in jih lahko uporablja v motorjih z notranjim zgorevanjem, a pri njihovem pridobivanju se ne sproščajo toplogredni. Elektrika namreč poganja postopke izločanja vodika iz vode. Temu nato primešajo ogljikov dioksid, ki je zajet iz zraka (oz. drugih proizvodnih procesov), rezultat pa so utekočinjena ali plinasta goriva, ki so podobna bencinu, dizelskemu gorivu ali metanu. 

Ceno sintetičnih goriv določa cena elektrike 

"Cena pridobivanja sintetičnega goriva je tri- do petkrat višja od cene potrebne za pridobivanje fosilnih goriv," je povedal Böltken.

Referenčne proizvodne cene, ki jih navaja evropska agencija za varnost v letalskem prometu, se v grobem gibljejo med tremi in osmimi evri, odvisno od virov za sintezo.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je sicer pričakovati nižanje cen elektrike iz obnovljivih virov, a kljub temu, bo proizvodnja e-goriv leta 2030 še vedno dražja. E-kerozin bi lahko po njihovih projekcijah podražil letalske vozovnice za 10 odstotkov.

Sintetični amonijak in metanol imata nižje proizvodne stroške, a dvigujeta stroške povezane s shranjevanjem in nakupom posebnih plovil. Kot še ugotavlja IEA, stroški flote ladij, ki plujejo na e-metalnol ali e-amonijak so 75 odstotkov višji od flote konvencionalnih kontejnerskih ladij. Ob tem pa še dodajo, da bi dodatni stroški predstavljali manj kot odstotek običajne vrednosti blaga, ki se prevaža v zabojnikih.

Ineratec

Strateški pomen za obrambno industrijo 

Podjetje Ineratech je lani podpisalo sporazum o sodelovanju z nemškim Rheinmetallom, ki v minulih tednih vse bolj agresivno osvaja borze kot eden vodilnih evropskih industrijskih ponudnikov vojaške opreme.

"Če pogledamo odpornost energetskega sektorja, vidimo, da so prav obnovljivi viri bolj odporni, saj so decentralizirani in razpršeni" je razložil Böltken in dodal, da s partnerji preučujejo možnosti vzpostavljanja modularnih in kompaktnih proizvodnih obratov sintetičnih goriv kjerkoli obstaja dostop do poceni električne energije in ogljikovega dioksida.

"Zanesljiva oskrba oboroženih sil z gorivom je osnovni pogoj za njihovo sposobnost vodenja vojne," navaja Rheinmetall na svoji spletni strani. Sintetična goriva bi torej lahko predstavljala strateški vir goriv, ki ga je mogoče vzpostaviti kjerkoli. To bi znižalo operativne stroške in žrtve, ki nastajajo zaradi transporta goriv na vojnih območjih.  

Po podatkih Rheinmetalla med vojno vsak vojak porabi 20 do 60 litrov goriva na dan. 60 odstotkov vseh Natovih žrtev v Afganistanu pa so zakrivile logistične poti, predvsem dostave goriva.