Zgodbe dneva: Gradbeništvo, plin in delavci iz tujine

V regiji Adria gradbeništvo v zadnjih desetih letih ustvari vse večji delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu. Ta je od leta 2019 večji tudi od povprečja v Evropski uniji. To pomeni, da delež bruto dobička podjetij iz gradbeništva narašča. V poročilu obravnavamo dejavnike poslovne uspešnosti v gradbeništvu in podajamo ključne elemente, ki vodijo prihodnjo dinamiko v naslednjih nekaj četrtletjih.

Razvoj gradbene dejavnosti so zaznamovale tako zasebne naložbe v nepremičnine kot naložbe v infrastrukturo, ki so podprte z vladnim in zunanjim financiranjem (večinoma iz sredstev EU).

Dogajanja leta 2022 v regiji kaže raznoliko sliko. Najmočneje je okrevalo slovensko gradbeništvo, ki je zaradi večje aktivnosti medletno doseglo 22,2-odsotno rast, sledi ji Hrvaška s 4-odstotno medletno rastjo. Preostala regija je bila leta 2022 v rdečem. Gradbena aktivnost v Severni Makedoniji je medletno upadlo za 11,9 odstotka, v Srbiji za 10,4 odstotka, v Bosni in Hercegovini (BiH) pa za 0,5 odstotka.

Celotno analizo lahko preberete na povezavi.

Pred zimo: Dejavniki, ki bodo ceno plina potiskali navzdol

Po burnem obdobju izrazito nihajnih in visokih cen zemeljskega plina se je v zadnjih mesecih cena ustalila pri povprečju 40 evrov za megavatno uro na nizozemski borzi. Čeprav se je cena plina znižala, je daleč nad tistimi ravnmi, na katere smo se Evropejci v preteklosti navadili, saj je cena kar štirikrat višja kot leta 2019. To bil eden od razlogov, da se je EU še močneje zavezala obnovljivim virom energije kot tudi alternativnim smerem dobave plina, najpogosteje po plinskih terminalih.

To zimo in prihodnje leto ni pričakovati pomembne rasti cene plina na svetovnih trgih, cena pa se bo gibala na današnjih ravneh. Novi terminali za utekočinjen zemeljski plin, vse večja vlaganja v obnovljive vire, kot tudi nižanje povpraševanja zaradi slabljenja evropskega gospodarstva, ustvarjajo pritisk na znižanje cene plina. Po drugi strani bo še naprej prihajalo do nihajnosti cene plina zaradi dogodkov v svetu, kot je nedavna stavka delavcev v Avstraliji ali pokanje plinovoda v Baltiku, ki na kratek rok povzročijo dvig cene.

Prav tako so evropske države ohranile energetsko podporo za industrijo in gospodinjstva, kar pomeni, da nas čaka mirnejša in cenejša zima kot preteklo leto.

Kaj delavcem iz tujine ponujajo delodajalci in kje prihaja do težav?

Zaradi težav pri iskanju kadrov se vse več delodajalcev po nove sodelavce odpravi v tujino, tudi v precej oddaljene države. Ker gre za tujce, ki ne znajo slovenskega jezika, se pred tem marsikdo sooča z dvomi, ali bo takšno sodelovanje uspešno. Preverili smo, kakšne izkušnje imajo delodajalci z zaposlovanjem kadrov iz tretjih držav. In tudi s kakšnimi težavami se ti srečujejo v Sloveniji.

Kar nekaj izkušenj z delavci iz tujine so si v zadnjih letih nabrali v Jezeršek gostinstvu. Med epidemijo so ugotovili, da bodo ob pomanjkanju ustreznih kadrov morali hitro ukrepati. "Tako smo pripravili tudi novo kadrovsko strategijo, katere glavni cilj je bil obdržati sodelavce in pridobiti nove," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor Martin Jezeršek.

SIJ ponudil trajnostno obveznico

Po dveh tednih preizkušanja razmer na trgu je Slovenska industrija jekla (SIJ) povabljenim vlagateljem poslala ponudbo za vpis trajnostnih obveznic, so sporočili prek portala Seonet. Predvideni skupni nominalni znesek izdanih trajnostnih obveznic je do 30 milijonov evrov. Po prvotnem načrtu so želeli z izdajo obveznice zbrati 50 milijonov evrov.

Glavnica trajnostnih obveznic zapade v plačilo v enkratnem znesku tri leta od dneva izdaje. Kuponska obrestna mera trajnostnih obveznic je sedem odstotkov na leto, obrestna mera je nespremenljiva, kar je na zgornji meji predvidene donosnosti. Spomnimo, predvidena donosnost do dospetja je bila med 6,5 in 7 odstotki letno. Nominalna vrednost posameznega apoena trajnostnih obveznic je 100 tisoč evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar