Kaj delavcem iz tujine ponujajo delodajalci in kje prihaja do težav?

Zaradi težav pri iskanju kadrov se vse več delodajalcev po nove sodelavce odpravi v tujino, tudi v precej oddaljene države. Ker gre za tujce, ki ne znajo slovenskega jezika, se pred tem marsikdo sooča z dvomi, ali bo takšno sodelovanje uspešno. Preverili smo, kakšne izkušnje imajo delodajalci z zaposlovanjem kadrov iz tretjih držav. In tudi s kakšnimi težavami se ti srečujejo v Sloveniji.

Kar nekaj izkušenj z delavci iz tujine so si v zadnjih letih nabrali v Jezeršek gostinstvu. Med epidemijo so ugotovili, da bodo ob pomanjkanju ustreznih kadrov morali hitro ukrepati. "Tako smo pripravili tudi novo kadrovsko strategijo, katere glavni cilj je bil obdržati sodelavce in pridobiti nove," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor Martin Jezeršek.

Sprva so te iskali v Srbiji, vendar kmalu ugotovili, da se je bazen gostinskih delavcev izpraznil tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Prek tujih agencij so iskali sodelavce iz tretjih držav, ki so že imeli izkušnje v kuhinjah mednarodnih hotelskih verig.

Trenutno je nekaj manj kot tretjina njihovih rednih sodelavcev iz tujine. "Pri zaposlovanju tujcev se je treba zavedati, da v Slovenijo ne prihajajo le delavci, temveč ljudje. Tako stremimo k temu, da se tujci čim lažje in čim hitreje vključijo v novo okolje, ne samo delovno, ampak tudi v okolje, v katerem bivajo," poudarja Jezeršek.

STA

 

Delodajalci so ugotovili, da že dolgo ni več dovolj, da tujcem ponudijo delo in sobo. Za dober kader je treba vložiti nekaj več truda. V Jezeršek gostinstvu jim že pred prihodom pomagajo pri urejanju dokumentacije, ki je potrebna za bivanje in delo pri njih, torej od pridobitve davčne številke do odprtja bančnega računa. Pomagajo jim tudi pri ureditvi nastanitve, prevoza in še česa. Kot poudarjajo, je temeljnega pomena predvsem integracija na delovnem mestu, med drugim jim zato ponujajo možnost učenja slovenskega jezika.

Podjetja in zaposleni morajo biti pri vključevanju v družbo prilagodljivi

Čeprav je trenutno med vsemi delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji kar 14 odstotkov tujcev, pa se pri tuji delovni sili pogosto pojavi en ključni izziv, ki otežuje iskanje dela kot tudi vključitev v družbo, in sicer jezikovne ovire, opozarja Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti pri Adecco Slovenija.  

Delavce migrante zavod za zaposlovanje v Sloveniji vključi v različne programe, med drugim program usposabljanja na delovnem mestu, ki traja pol leta in vsebuje tudi učenje jezika, pripravijo jim slovarček izrazov s konkretnega delovnega mesta. Vse te aktivnosti zavoda so po njihovi oceni nujne za vključitev teh oseb v življenjsko in delovno okolje, ki bi bila brez pomoči države veliko težja in dolgotrajnejša, so prepričani. Posredovalci dela pa drugih večjih težav ne opažajo.

Podjetja in zaposleni morajo biti, kot poudarja, fleksibilni, kar pomeni, da se morata obe strani prilagajati in iskati rešitve, ki omogočajo učinkovito sodelovanje. "Ključ do uspeha je odprta komunikacija med vsemi udeleženci, saj ta omogoča učinkovito reševanje morebitnih izzivov in gradnjo trajnostnih odnosov."

Težave pri iskanju primerne nastanitve

A dobre izkušnje nekaterih ne pomenijo, da do zapletov ne prihaja. Aktivno sodelovanje delodajalcev pri iskanju nastanitve včasih ni le dobrodošla, ampak celo potrebna pomoč. Kot nam je pojasnil direktor podjetja Poclain Hydraulics Aleš Bizjak, kjer imajo zaposlenih okoli 40 tujcev, kar je približno 13 odstotkov vseh zaposlenih, se v lokalnem okolju soočajo z izzivom pri iskanju nastanitev.

"Lastniki stanovanj teh ne želijo oddajati tujcem. Zato smo se tukaj aktivno vključili ter sami najeli stanovanja, ki jih nato oddajamo svojim delavcem. Zagotavljamo tudi učenje slovenskega jezika. Pri delavcih iz držav nekdanje Jugoslavije sicer ni težav z integracijo v družbeno okolje. Kako bo z Indijci, pa še spremljamo, saj smo jih zaposlili pred kratkim," je opisal svoje izkušnje.

Kot ugotavlja Bizjak, kadrovski bazen delavcev v Slovenijo za proizvodnji že nekaj časa ne zadostuje, to pa je še toliko bolj izrazito v času rasti. Zaradi presežne ponudbe delovnih mest se lahko domači delavci odločajo tudi za manj zahtevne pogoje dela in se ne odločajo denimo za delo v nočnem času, ki je v industriji običajno.  

"Imamo približno 40 tujcev. To je 13 odstotkov vseh zaposlenih. Prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije, zdaj pa smo zaposlili tudi nekaj delavcev iz Indije. Delajo večinoma na delovnih mestih v proizvodnji kot operaterji v zahtevnejših procesih, ki potekajo 24 ur na dan. V strokovnih službah tujcev še nismo zaposlovali, dobimo dovolj domačega kadra," pojasnjuje Bizjak.

Slovenščina pomembna za integracijo

Monishankar Singha iz Bangladeša, ki je v Slovenijo prišel pred več kot 15 leti, je sprva pri nas delal kot kuhar, nato pa po nostrifikaciji diplome iz Nemčije delo našel kot psiholog. Tujec, ki dobro govori slovenski jezik, ocenjuje, da so njegove izkušnje z delom in življenje v Sloveniji pozitivne. Pravi, da se sam nikoli ni srečal s predsodki pri zaposlovanju, a da se mu je na začetku, ko je iskal službo kot psiholog, zdelo, da mu morda delodajalci kdaj niso dali priložnosti glede na ime in priimek, ki izkazujeta, da njegove korenine niso v Sloveniji.

Singha vsem, ki pridejo v Slovenijo, svetuje, da se čim prej naučijo jezika, da se bodo hitreje lahko vključili v družbo, čeprav obstajajo številni poklici, pri kateri znanje slovenščine ni bistveno za opravljanje dela.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar