Zgodbe dneva: Zakon o evidencah in vojna v Gazi

Čez nekaj več kot mesec dni (20. novembra) bo v veljavi novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ta prinaša več novosti, predvsem pa nove obveznosti – za delodajalce. Ena ključnih je obvezno spremljanje več podatkov. Novela zakona širi definicijo, za koga bo moral delodajalec voditi evidence s področja dela. Besedi delavec so v zakonu dodali navedbo, da se členi zakona nanašajo tudi na "osebe, ki opravljajo delo".

Ob koncu avgusta je bilo neto vplačil (razlika med vplačili in izplačili) v slovenske vzajemne sklade za 182 milijonov evrov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Lani jih je bilo v istem obdobju za dobrih 146 milijonov evrov ali petino manj kot letos. Kljub temu letošnja vplačila še vedno občutno zaostajajo za rekordnimi ravnmi iz leta 2021, ko jih je bilo kljub razglašeni pandemiji v prvih osmih mesecih za 309 milijonov evrov ali 40 odstotkov več.

Izraelski šekel je ob začetku tretjega dneva spopadov s Hamasom upadel še za 1,8 odstotka, na 0,2577 dolarja, kar je najnižja vrednost v zadnjih sedmih letih. S tem je še korak bliže psihološki meji 4,00 v razmerju do ameriškega dolarja. Izraelska centralna banka namerava s prodajo za do 30 milijard dolarjev deviznih rezerv sicer preprečiti nadaljnje padanje vrednosti nacionalne valute. Še dodatnih 15 milijard dolarjev bo namenila za program menjave deviznih rezerv. "Centralna banka bo v prihodnjem obdobju aktivno delovala na trgu, da bi izravnala nestanovitnost menjalnega tečaja šekla in zagotovila potrebno likvidnost," so sporočili danes.

Evropa počasi, a zanesljivo drsi v (za zdaj še tehnično) recesijo, a zdi se, da bo regija Adria ostala "nad gladino". Najpomembnejši trgovinski partnerici držav regije Adria v EU (Italija in Nemčija) nista v zavidljivem položaju. Če ne upoštevamo spremembe zalog, sta obe državi v drugem četrtletju v primerjavi s prvim utrpeli padec domačega bruto proizvoda (BDP): Nemčija za 0,4 odstotka, Italija pa za 0,6 odstotka. Težave so občutne v Italiji, ki ob dveh zaporednih četrtletjih padcev že izpolnjuje pogoje za tako imenovano tehnično recesijo.

Vlada se je danes sestala z gospodarskimi združenji in organizacijami, kjer so bili v ospredju ukrepi za sanacijo škode po avgustovskih poplavah in obnova dialoga znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. "Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja," je po današnjem srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in njegovo ministrsko ekipo izjavil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Pri tem pa gospodarstvo s strani vlade ni dobilo nobenih konkretnih zagotovil, da se stopnjevanje davčnega bremena za potrebe popolavne obnove ne bo stopnjevalo.

Analitiki Bloomberg Adria v svojem poročilu o kreditnih ocenah držav pojasnjujejo, da se bonitetne agencije pri njihovi izdelavi osredotočajo na pet meril: institucionalne, gospodarske, zunanje, fiskalne in denarne dejavnike. "Bonitetna ocena se določi na podlagi kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih elementov, pri čemer se upoštevajo trenutne razmere in obeti za naprej," o tem pomembnem večnivojskem makroekonomskem kazalniku naložbene primernosti držav navajajo analitiki. Pri pregledu trendov na trgu državnega dolga v regiji Adria in državah srednje ter vzhodne Evrope so analitiki zaznali, da so stroški servisiranja dolga v zadnjih desetih letih dolgoročno upadali. "To zmanjševanje je bilo posledica dejavnikov, kot so zmanjševanje donosnosti svetovnih obveznic, trdna gospodarska rast, nizka inflacija in prispevek programov kvantitativnega sproščanja," pojasnjujejo analitki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar