Izrael z 'drugo osvobodilno vojno' v poslednji obračun s Hamasom

Včeraj zvečer je izraelski premier Benjamin Netanjahu s televizijskih zaslonov nagovoril svoje rojake, ki si še zmeraj niso opomogli od srhljivega pokola do zob oboroženih palestinskih teroristov, ki so 7. oktobra vdrli na izraelsko ozemlje. "Doslej smo ubili številne teroriste. Vendar smo šele na začetku," je povedal izraelski voditelj, ki se je pred televizijskim nagovorom srečal s svojci ubitih in ugrabljenih Izraelcev. "Bitka na območju Gaze bo težka in dolga; poteka druga vojna za osamosvojitev Izraela," je bil jasen izraelski predsednik vlade.

Pripadniki palestinskega terorističnega gibanja Hamas so v svojem morilskem pohodu v začetku oktobra zverinsko pokončali 1.400 judov, kar je največ od pogroma v času druge svetovne vojne. Poleg tega so Hamasovci ugrabili in nazaj v podzemne rove enklave odpeljali dodatnih več kot 200 talcev različnih narodnosti, povečini pa Izraelcev. Prav za rešitev slednjih si s kopensko ofenzivo, poleg uničenja terorističnih celic, prizadeva izraelska vojska (Isareli Defense Forces – IDF).

Analitiki: Začenja se najbolj krvava in destruktivna faza vojne

Kopenske sile IDF so tako po dobrih treh tednih silovitega bombardiranja in obstreljevanja sinoči na več mestih vzdolž meje z Gazo vdrle na območje enklave. Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan je za Bloomberg Adria dejala, da je cilj Izraela v Gazi njeno "uničenje in uničenje vseh teroristov, ter maščevanje za vsa izgubljena izraelska življenja."

 

 

V noči s petka na soboto je zlasti severni del območja, kjer naj bi bilo po pričanjih izpuščenih talcev na stotine kilometrov Hamasovih podzemnih rovov, napadlo preko sto letal IDF, kar je največ doslej, poroča britanski Guardian. Čeprav je Hamas s strani ZDA in EU mnogih drugih držav uvrščen med teroristična gibanja, pa je v času spopadanja z izraelsko vojsko in ob podpori predvsem Irana prerasel ozke okvirje te klasifikacije.

Vsaj tako je za naš medij ocenil evroposlanec in strokovnjak za varnost Klemen Grošelj: "Gre za paradržavno teroristično organizacijo, ki ob klasičnem terorju uporablja tudi napredne vojaške in paravojaške taktike. Ima tudi dodelan sistem vodenja in poveljevanja ter tudi atribute, katere imajo običajno države."

Zaradi izraelskega obleganja je Gazo, kjer je zlasti na severu enklave težko najti še stoječo zgradbo, že zajela huda humanitarna kriza, saj primanjkuje praktično vsega od elektrike in goriva do hrane in vode.

S kopensko ofenzivo, ki pa je po poročanju tujih agencij vseeno omejena in ciljano usmerjena na določene cilje, ki so jih izraelski vojaški poveljniki in obveščevalci identificirali kot vojaške tarče, pa se za 2,3 milijona Palestincev začenja tudi najnevarnejši del vojne. IDF naj bi namreč po neuradnih informacijah že na začetku konflikta s strani političnega vrha dobil navodila, da je prioriteta škoda, ne pa natančnost.

Bojevanje v porušenem urbanem območju velja za enega najzahtevnejših v vojaški doktrini, kar ne nazadnje dokazuje ukrajinska vojna. "To bo zahtevna in krvava operacija v gosto poseljenem urbanem območju, kjer bo zelo težko razlikovati med kombatanti in civilisti," tovrstno obliko bojevanja povzame Grošelj. Pravi, da se bo zaradi tega "število žrtev med civilisti in vojaki", ki naj bi po poročanju palestinskih oblasti v Gazi doslej preseglo 7.000 žrtev, dodatno povečalo.

'Turški sultan sočustvuje s Palestinci, Kurdov pa ne sliši'

Vojna, za katero je Netanjahu dejal, da bo spremenila podobo Bližnjega vzhoda, se preveša v že četrti teden, kar pa gre po oceni Primoža Šterbenca, strokovnjaka za mednarodne odnose in docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ironično na roke izraelske vlade. Čeprav naj bi druga faza po besedah Netanjahuja vključevala uničenje Hamasa in rešitev zajetih talcev, pa ima premier po mnenju strokovnjaka z vojno tudi notranjepolitične cilje.

Z daljšimi vojaškimi operacijami, pravi, poskuša Netanjahu "poenotiti in homogenizirati izraelsko družbo ter preusmeriti pozornost od notranjepolitičnih problemov k zunanjemu sovražniku."

Eden izmed teh je po včerajšnji eskalaciji tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je Izraelce na shodu v podporo Palestincem v Carigradu označil za vojne zločince. V kritičnem govoru na protestu, ki ga organizira njegova Stranka za pravičnost in razvoj, je dejal, da se ima "vsaka država (ima) pravico, da se brani. A to kar se dogaja v Gazi, ni samoobramba, temveč pokol." Voditelj države članice zveze Nato in dolgoletne kandidatke za članstvo v EU je zahodne izraelske zaveznike označil, da ponovno ustvarjajo "vzdušje križarskih vojn".

Bloomberg

 

Predavatelj mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede v Ljubljani in poznavalec bližnjevzhodnega prostora Faris Kočan je v oceni dogajanja na relaciji Ankara – Tel Aviv za Bloomberg Adria ocenil, da Erdogan sočanso igra na dveh ravneh. "Na mednarodni ravni Erdogan 'prodaja' zgodbo o normalizaciji odnosov z Izraelom, doma pa ga žene močan protiizraelski sentiment javnosti ob predpostavki visoke stopnje solidarnosti do Palestincev." Zato, pravi, je Erdogan Netanjahuju očital, da je ta "zlorabil njegovo zaupanje, doma pa mora miriti javnost, ki 'čuti' Palestince." Ob tem strokovnjak še izpostavi, da turški voditelj "paradokslano ne čuti Kurdov".

Jože Damijan: Daljša ko bo vojna, nižja bo gospodarska rast

Eskalacija konflikta s kopensko ofenzivo v regiji postaja vse bolj realna možnost, ki bi lahko v spopad z Izraelom in ameriškimi zavezniki potegnile izraelske arabske sosede, predvsem pa Iran. Za umiritev razmer sicer v mednarodni skupnosti potekajo intenzivni napori, vendar kot smo na straneh Bloomberg Adria že večkrat poročali pri tem ni posebej enotna niti EU niti Slovenija.

Širša vojna na Bližnjem vzhodu bi povzročila pritiske na cene nafte, preko tega pa bi spodbudila tudi inflacijska gibanja. Tako meni ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože Damijan, ki je ocenil, da bo rast cen nafte in stopnjevanje inflacije vplivalo na "nižjo gospodarsko rast." Meni, da se širjenje vojne odraža v poglabljanju negotovosti v mednarodnem okolju in "splošno zmanjšanje trgovine in investicij, kar bo posredno čutilo tudi slovensko gospodarstvo prek nižje rasti tujega povpraševanja po naših izvoznih proizvodih."

 

Tudi Bloomberg je pred nedavnim poročal, da se pritiskom zaostrenih geopolitičnih razmer v Ukrajini zdaj pridružuje še vojna v Gazi, kar negativno vpliva na finančne trge prvega gospodarstva sveta. V kritičnem jesenskem obdobju, ko trgi na podlagi podatkov o poslovanju velikanov različnih gospodarskih in finančnih sektorjev pripravljajo oceno ter prihodnjo poslovno oziroma naložbeno strategijo, se zato pojavljajo znatna tveganja.

"Indeks S&P 500 je v oktobru petkrat zdrsnil za več kot odstotek," poroča Bloomberg. Kazalnik predvidenih nihanj cen indeksa Nasdaq 100 se giblje blizu najvišje ravni od marca in to po tem, ko si je tehnološki sektor v petek zaradi dobrih rezultatov podjetij Amazon in Intel nekoliko oddahnil. Indeks Nasdaq 100 pa je minuli teden le sklenil dvotedenski niz izgub, kar predstavlja največji padec njegove vrednosti v oktobru po letu 2018.   

 

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar