Izrael odpira novo fronto, a tokrat fiskalno

Izraelski odločen in silovit odgovor na vdor Hamasovih teroristov, ki so 7. oktobra brez vsakršnega opozorila zahrbtno vdrli na izraelsko ozemlje in usmrtili 1500 judov ter zajeli dodatnih nekaj sto, se preveša v drugi mesec. Po silnem obstreljevanju in zračnih napadih zlasti severnega dela Gaze, ki je pribežališče palestinskih teroristov, so izraelske oborožene sile IDF (Israeli Defense Forces) s svojimi 300 tisoč pripadniki pred tedni prešle v kopensko ofenzivo.

A vojna je drag posel. Samo vprašajte predsednika ruske federacije Vladimirja Putina, ki je v spoprijemanju s posledicami ofenzive na Ukrajino prešel na vojno ekonomijo, čigar edini cilj je podpreti vojaško industrijo. Napredku na fronti pa sta podrejeni tudi tamkajšnja fiskalna in monetarna politika. Do podobno bridkih spoznanj zdaj postopoma prihaja tudi izraelska vlada na čelu s prvim ministrom Benjaminom Netanjahujem in posledično tudi njegovim ministrom za finance Bezalelom Smotrichem.

Strelivo, gorivo, hrana, oprema in ne nazadnje plače za pripadnike IDF državo na dan stanejo 260 milijonov ameriških dolarjev, poroča Bloomberg, sklicujoč se na izračune tamkajšnjega ministrstva pod vodstvom Smotricha. Naraščajoči stroški poslednjega obračuna s terorističnim gibanjem državo ob obalah vzhodnega Sredozemlja bremenijo bolj, kot je ta sprva pričakovala.

Pod vprašajem širjenje naselbin in šol na Zahodnem bregu

To nacionalistično vlado Netanjahuja spravlja v kaj neugoden položaj, saj ni daleč dan, ko bodo na vrsti tudi prepotrebni posegi v državne izdatke. Hkrati se zmanjšujejo proračunski prihodki, saj med drugim trpita turizem in potrošnja gospodinjstev, ki v času krize niso pripravljena trošiti tako brezskrbno ter radodarno kot doslej.

Z vidika fiskalnih odlivov analitiki napovedujejo, da bo veliko prahu dvignilo morebitno zmanjšanje vložkov v tako imenovani koalicijski sklad. Gre za posebno proračunsko postavko judovske države, ki Netanjahujevim partnerjem v vladi omogoča izredno porabo državnih denarnih sredstev za financiranje najrazličnejših, povečini verskih projektov.

S 3,6 milijarde ameriških dolarjev vrednim skladom namreč pet skrajno desnih strank z močnim verskim predznakom financira delovanje verskih šol, zlasti tistih na okupiranih območjih Zahodnega brega. Znatna sredstva so namenjena delovanju šol s konservativnimi učnimi načrti, ki v veliki meri odpravljajo sekularizacijo šolstva, poudarek pa je na religijskih vsebinah. Številne od njih so namreč oproščene poučevanja osnovnih predmetov, kot sta angleščina in matematika. Med drugimi prednostnimi projekti omenjenega koalicijskega sklada pa je tudi razvoj judovskih naselbin na spornem Zahodnem bregu.

Bloomberg

 

Vendar Smotrich, ki je tudi sam dolgoletni naseljenec, je zaradi protiteroristične vojne pod pritiskom, naj začne proračun rezati prav pri takšnih izdatkih. Pri tem je za zdaj neomajen, saj je v zvezi z iskanjem prihrankov za vojno dejal, da je na tnalu vse, kar ni "nujno potrebno za podporo spopadom". Vendar so njegova dosedanja prizadevanja kritizirali opozicijski politiki in nekdanji guvernerji centralne banke, češ da ne gre dovolj daleč, da bi pomiril trge. Nekaj, kar bo Izrael moral storiti, ko bo povečal zadolževanje za plačilo vojne in pri tem, ironično, podobno kot Putin ohranil stabilne državne finance.   

'Če ni varnosti, ni gospodarstva'

Čeprav bi odrekanje pomembnim proračunskim izdatkom za utrjevanje judaizma, ki je v Izraelu, vsaj pod trenutno izjemno religiozno vladno koalicijo, življenjsko vezan na idejo obstoja države, lahko v prihodnje povzročilo razprtije v tamkajšnji notranji politiki, ima Smotrich za zdaj podporo koalicije.

"Če ni varnosti, ni gospodarstva," je dejal gospodarski minister Nir Barkat. "Zato smo pripravljeni narediti vse, kar je treba, da bi ponovno vzpostavili varnost," je bil odločen signal podpore člana vladajoče stranke Likud.

 

 

"Vojna nas bo stala od dva do tri odstotke BDP, kar bi Izrael relativno zlahka obvladal," je še ocenil Barkat. Ta je v preteklosti zasedal tudi položaj jeruzalemskega župana ter tako odpravil morebitne pomisleke vlagateljev glede gospodarske cene, ki jo je Izrael pripravljen plačati za nadaljevanje vojne.

Kaj in kako bo v prihodnje v zvezi s proračunom Izraela in predvsem koliko bo Tel Aviv namenil za obrambo judovske domovine, bo znano v prihodnjih dneh, ko naj bi bil  predstavljen državni proračun.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar