V Gazi se odpira brezno totalne vojne

Pripadniki islamistične skupine Hamas so v soboto zjutraj z območja Gaze vdrli na izraelsko ozemlje, česar Izrael, ki velja za državo z enim najboljših varnostno-obveščevalnih aparatov, ni izkusil že desetletja. Presenečenje je bilo tako kot pred 50 leti v jomkipurski vojni popolno in trpko, šok in groza pa nepopisni, ko je okoli tisoč islamističnih skrajnežev ob siloviti nevihti več tisoč izstrelkov dolge ure brez najmanjšega odpora pobijalo in ugrabljalo vsevprek.

Štiri dni po vdoru je vzdolž meje z Gazo razporejenih 35 bataljonov in štiri divizije izraelskih oboroženih sil IDF (Israeli Defence Force), mobiliziranih preko četrt milijona vojakov, elektrika in voda 2,3 milijona Palestincem odklopljeni, vse komunikacije in vsi prehodi v enklavo blokirani. Prekipevajoča sla Izraelcev po maščevanju, ki je nasploh prevladujoče čustvo v tem nemirnem delu sveta, se prepleta s smrtnim strahom pred uničenjem države in drugim holokavstom, kar histerijo 'psov vojne' v regiji stopnjuje do besnila.

Cilj Izraela in Hamasa je medsebojno uničenje

Kaj pomenijo pretnje jedrskega Tel Aviva, da bo Hamas "plačal ceno, ki se je bodo oni in drugi sovražniki Izraela spominjali še desetletja", kako je lahko teroristična skupina presenetila eno najmodernejših vojska sveta, jedrsko regionalno silo, ki je svoji 75-letni zgodovini izmojstrila metode spodkopavanja režimov sovražnih arabskih sosed, kakšni so cilji akterjev ter seveda scenariji eskalacije in razširitve konflikta na regijo, smo v uredništvu Bloomberg Adria vprašali strokovnjake s področja obramboslovja, varnosti, geopolitike in mednarodnih odnosov.

Po oceni Primoža Šterbenca, strokovnjaka za mednarodne odnose in docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, je bilo presenečenje posledica velikopoteznega Hamasovega načrta, ki "doslej še ni izvedel tako drzne operacije". Palestinsko gibanje je napad izvedlo na judovski sveti dan, ko se v Izraelu marsikaj ustavi, dodaja, pri čemer poudari notranjepolitične razmere v Izraelu. "Izrael je bil v zadnjem letu preokupiran z notranjo polarizacijo, marsikateri sekularno usmerjeni rezervni častnik je javno napovedal, da se ne bo odzval na ukaze vlade," pojasnjuje.

Z zadnjim se strinja tudi strokovnjakinja za varnostna vprašanja in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan, ki meni, da je o tem, ali bo IDF, za katerega pravi, da spada "med 20 najboljših in najmočnejših vojska sveta", dobil zeleno luč za okupacijo Gaze, le malo dvomov. "Kot zdaj napoveduje premier, bo odziv izjemen, cilj je uničenje Gaze in vseh teroristov ter maščevanje za vsa izraelska življenja," pravi.

Da se svet opoteka na robu totalne vojne, je jasno tudi iz napovedi nasprotne strani, saj so predstavniki Hamasa že ob začetku napada napovedali, da je cilj operacije Nevihta Al Aksa uničenje Izraela. Ta je, tako Juvan, nerealen. Edini 'rezultat' pa, da bo veliko število žrtev med civilisti in vojaki na obeh straneh.

Eliminacija judovske države v morju arabskih sosed je nasploh osrednji cilj militantnih palestinskih skupin. Te delujejo tudi na Zahodnem bregu oziroma na ozemlju Libanona (gibanji Hezbolah in Islamski džihad), kjer prav tako narašča napetost. Poleg uničenja judovske države Hamas po mnenju Šterbenca zasleduje več ciljev. "Hamas želi z napadom zagotoviti svoj status prvenstvenega palestinskega odporniškega gibanja," ugotavlja, saj se na Zahodnem bregu vse bolj krepi konkurenčno gibanje Levje gnezdo.

 

 

Hamas po njegovem mnenju izkorišča brezizhodni položaj Palestincev, ki so pod skrajno desno vlado izraelskega primerja Benjamina Netanjahuja obupali nad možnostjo oblikovanja lastne države. "Gibanje želi zajahati ta sentiment v smislu, da Palestinci v klavnico ne bi šli sklonjenih glav, temveč z bojem," povzema. Kot tretji vidik neprecedenčne odločitve pohoda na Izrael pa navaja širši geopolitični vidik: "Hamas želi preprečiti sklenitev dogovora o navezavi diplomatskih odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, za katerega si v zakulisju v zadnjih mesecih intenzivno prizadeva Bidnova [ameriški predsednik Joe Biden] administracija."

Kakšen bo odziv arabske ulice?

Prav širši regijski in globalni kontekst najbolj skrbi analitike. Gre namreč za regijo s kompleksno zgodovino, kjer se prepletajo številni družbeni, politični, gospodarski in ne nazadnje verski vidiki ter interesi. Wall Street Journal je že v ponedeljek poročal, da naj bi za Hamasovim vdorom, za katerega Šterbenc pravi, da gre izraelski vladajoči koalicij na roko, saj se ta v spopadih s Palestinci počuti kot "riba v vodi", stal radikalni islamistični režim v Iranu.

Na merjenje moči med Teheranom in Tel Avivom opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja in evropski poslanec Klemen Grošelj, ki navaja, da je "povezava med Hamasom in Iranom očitna, od vojaške opreme do taktike, ki je podobna taktiki delovanja islamske revolucionarne garde". Po vzoru ukrajinskega konflikta omenja veliko možnost posredne vojne med Iranom in Izraelom, ki pa bi lahko prerasla v neposredni konflikt med državama.   

Sirija, pravijo strokovnjaki, je zaradi državljanske vojne preveč oslabljena, da bi lahko pripomogla k destabilizaciji Izraela. Podobno oslabljena je tudi druga pretežno sunitska soseda, ki je pred 50 leti skupaj s Sirijo izvedla zahrbtni napad na Izrael. Režim predsednika Abdela Fattaha el Sisija v Egiptu je obremenjen s proračunskim primanjkljajem, naraščajočim javnim dolgom, inflacijo in revščino. Podobne težave pestijo Libanon.

V zvezi s tem Grošelj opozarja na domino učinek tako imenovane arabske ulice, saj bi oster odziv IDF z veliko palestinskimi žrtvami lahko v arabskih državah v regiji privedel do nepredvidenih političnih sprememb, vključno z radikalizacijo. Nestabilni režimi, ki se spoprijemajo s številnimi internimi izzivi, so še toliko bolj dovzetni za prevrat ali populistično preusmerjanje pozornosti v smeri zunanjega sovražnika, ki je vselej Izrael.

Takšne razmere, pravi, bi lahko privedle do eskalacije konflikta z uporabo "substrateškega jedrskega orožja".

Juvan: Med Ukrajino in Izraelom bodo ZDA izbrale slednjega

Kaj pa širše območje Bližnjega vzhoda in vidik velesil, kot so ZDA, EU, Rusija in Kitajska, ki imajo vse veliko in pogosto nasprotujočih si interesov ter možnosti vplivanja na dogajanje v tej kronično nestabilni regiji, bogati z nafto?

Bloomberg Mercury ZDA so v vzhodno Sredozemlje premestile bojno mornariško skupino z najmodernejšo letalonosilko Gerald R. Ford, ki je bila sredi septembra na obisku v Trstu. Vendar Jelena Juvan opozarja, da so "ameriške vojaške zmogljivosti omejene", saj so ZDA v veliki meri angažirane v Ukrajini.

"Tu leži največja nevarnost tega spopada," razmišlja Juvan in dodaja, da je "potencial za razširitev vojne na širše območje Bližnjega vzhoda izredno velik." Ne nazadnje je regija tradicionalno interesno območje ZDA, kar odraža ostra obsodba napada s strani Washingtona, ki Hamas uvršča med teroristične skupine. "Predsednik Biden je že obljubil pomoč Izraelu, v vzhodno Sredozemlje pa je bila napotena ameriška bojna skupina z  letalonosilko," pravi.

Na drugi strani je Kitajska, ki se je oglasila z zgolj mlačnim pozivom k ustavitvi sovraštva, pri čemer azijska sila ves čas zagovarja rešitev dveh držav – Palestine in Izraela. Kitajska ima zavoljo razvite trgovine (zlasti oborožitvene) tradicionalno trdne odnose s Tel Avivom, vendar po drugi strani ameriški zaveznici kljubuje z vzpostavljanjem strateškega partnerstva s palestinsko oblastjo.

Podobno rešitev zagovarja tudi Kremelj, pri čemer je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v ponedeljek vojno v Gazi postavil v kontekst ukrajinske vojne. Podobno kot Izrael, pravi Lavrov, si tudi Rusija prizadeva za zatiranje terorizma v Ukrajini. Odmik pozornosti svetovne javnosti od Ukrajine in posledično tudi zahodne pomoči pa je za Moskvo neizmerno dobrodošel 'derivat' bližnjevzhodnega vrenja, kjer je Iran pomemben ruski zaveznik.

"Ameriške vojaške zmogljivosti so omejene," pravi Juvan. "Glede na razdore v notranji ameriški politiki, ko republikanci nasprotujejo nadaljnji pomoči Ukrajini, bi verjetno, če bo prišlo do izbire ali pomoč Ukrajini ali Izraelu, zmagal Izrael," o realni politiki interesov ameriške velesile sklene obramboslovka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar