.webp){kind=icon}
Dobro jutro. Danes se bom z vami skozi novice tedna sprehodil novinar Bloomberg Adria Uroš Božin. Evropska unija (EU) je odprla novo fronto s Kitajsko. Tokrat bo preiskovala obsežne subvencije, ki jih podeljuje avtomobilski industriji. Ali je Bruselj popustil pod pritiskom evropskih avtomobilistov, ki na kitajski cunami električnih avtomobilov opozarja že nekaj časa, ni znano. Znano pa je, da subvencije na Kitajskem niso nič novega, temveč prej modus operandi. Kitajska sploh ni tržno gospodarstvo, je že pred leti odločila Svetovna trgovinska organizacija. Zato je smiselno vprašanje, kateri kitajski izdelki sploh niso subvencionirani. Se spomnite, že pred desetimi leti je EU uvedla carina na kitajske solarne celice, prav zaradi subvencij in dumpinških cen.
Predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen je podrla tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Odvisnost je po njenih besedah lahko nevarna. Z ambicioznimi načrti razogljičenja do leta 2050 in strogimi okoljskimi predpisi si zelo hitro lahko odvisen od drugih. Do leta 2035 bodo v EU dovoljena le še brezemisijska vozila. Surovine za proizvodnjo baterijskih vozil pa so znova v rokah predvsem Kitajske. Da EU nima surovin za baterijska električna vozila, je v intervjuju pred dnevi opozoril tudi član uprave skupine BMW Pieter Nota. Protisubvencijska preiskava stopnjuje trgovinske napetosti med EU in Kitajsko. Precej močno izpostavljeni Kitajski so nemški proizvajalci.
Špansko predsedstvo Sveta EU svari skupnost pred odvisnostjo od Kitajske zaradi litij-ionskih baterij in gorivnih celic. Brez ustreznih protiukrepov bi lahko Evropska unija do leta 2030 postala tako odvisna od Kitajske, kot je bila pri dobavi energije iz Rusije pred vojno v Ukrajini. Litij-ionske baterije in gorivne celice niso edina področja, na katerih je EU ranljiva. Podoben scenarij bi lahko zgodil tudi pri digitalnih tehnologijah. V prihodnjih letih se bo močno povečalo povpraševanje po tipalih, brezpilotnih letalnikih, strežnikih, napravah za shranjevanje in omrežjih za prenos podatkov, ocenjujejo strokovnjaki.
Bloomberg Mercury
Ob tem zdaj tudi nemško notranje ministrstvo želi prepovedati komponente Huaweija. Ponavlja se vprašanje odvisnosti. Hitrost in cenovna dostopnost mobilnega interneta ter izogibanje odvisnosti so ključna vprašanja pri odločitvi o morebitni prepovedi. Kdaj bi utegnila veljati prepoved, še ni jasno, govori se o začetku leta 2026.
Če se kitajski robi težko upremo, je drugače pri stanovanjskih posojilih. Z rastjo obrestnih mer se je obseg posojil v zadnjem letu krepko zmanjšal. V zadnjih devetih mesecih stagnira. Euribor je že presegel štiri odstotke. Za novo stanovanjsko posojilo z variabilno obrestno meri je povprečna obrestna mera julija znašla 5,5 odstotka, fiksna pa štiri odstotke. Višje obrestne mere so z odprtimi rokami sprejele banke. Slovenske so v prvi sedmih mesecih ustvarile 791,3 milijona evrov čistih obresti, kar je dvakrat več kot v sedmih mesecih leta 2022.
Povprečna obrestna mera za nove vloge je julija v Sloveniji splezala na slaba dva odstotka. V borbo po neinvestirana sredstva se zdaj spušča še nemški neobroker Trade Republic. Z oktobrom bodo varčevalcem ponudili štiri odstotke na neinvestirana sredstva do višine 50 tisoč evrov. Obresti obračunavajo v realnem času in izplačujejo mesečno. Ob tem širijo ponudbo, omogočil bodo trgovanje z obveznicami.
Trg (legalnega) kanabisa je v Sloveniji precej dobro razvit, čeprav je rekreativna raba te rastline pri nas prepovedana, medicinska raba pa ne prav razširjena. Medtem ko kapljice ali smolo z učinkovino CBD najdemo že skoraj v vsakem gospodinjstvu (vsaj tako pravijo sogovorniki), se konoplja brez psihoaktivne sestavine THC uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih ali pa pri gradnji hiš.
Privatna arhiva
Za konec se odpravimo še v svet zvezd. Michelinov vodnik je podeljeval zvezdice. Za leto 2023 je skupaj vključenih 59 slovenskih restavracij, pet več kot lansko leto. Hiša Franko, ki jo vodi slovenska chefinja Ana Roš Stojan, se lahko pohvali s tremi zvezdicami, vsaj eno zvezdico pa si je prislužilo devet slovenskih restavracij. Dve zvezdici je v letošnji izdaji prejela restavracija Milka iz Kranjske Gore. Še sedem slovenskih restavracij je prejelo eno zvezdico.
