Šestmesečni euribor splezal čez štiri odstotke

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek še desetič zapored v zadnjih 14 mesecih zvišala ključne obrestne mere. Predsednica Christine Lagarde je v svojem govoru nakazala, da bi to lahko bilo zadnjič. Ob tem je banka zvišala še stopnjo inflacije, ki jo pričakujejo v prihodnje. Na ciljno raven dveh odstotkov naj bi se znižala v prihodnjih dveh letih, in sicer naj bi jo dosegla v tretjem trimesečju leta 2025. Znižala je tudi pričakovano povprečno rast bruto domačega proizvoda evrskega območja. V letu 2023 naj bi se ta upočasnila na 0,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Pričakovano rast za prihodnje leto je ECB znižala za 0,2 odstotne točke na odstotek, v letu 2025 pa za 0,1 odstotne točke na 1,5 odstotka.

Inflacija v evrskem območju se je avgusta nehala nižati, v Sloveniji pa je celo zrasla, kažejo zadnji podatki statističnih uradov. Ta je zelo pomembno vplivala na ECB, da se je odločila za vnovični dvig za 25 bazičnih točk. V luči dviga smo pogledali, kaj se dogaja z euriborjem – medbančno obrestno mero, po kateri si denar med sabo posojajo banke v območju evra. Z njegovo rastjo se dražijo posojila in višajo mesečni obroki. Ima neposreden vpliv na višino mesečnega obroka pri vseh imetnikih posojil s spremenljivo oziroma variabilno obrestno mero, vpliva pa tudi na višino obrestne mere novih posojil s fiksno obrestno mero.

Šestmesečni euribor najvišje v zadnjih 15 letih

Kako visoko sta šestmesečni in trimesečni euribor? Kaj glede prihodnjega gibanja pričakujejo analitiki? Kdaj bo spet začel upadati? Euribor se glede na ključne obrestne mere ECB premika z zamikom. Četrtkov dvig bo tako začel veljati v sredo, 20. septembra. Šestmesečni euribor se je od začetka julija gibal okoli vrednosti 3,95 odstotka, rasti pa je začel šele v zadnjih dneh pred srečanjem ECB in v petek dosegel 4,055 odstotka, kar je najvišja raven po novembru leta 2008.

Trimesečni euribor je od šestmesečnega nižji, v Sloveniji pa ga uporabljata le banki SKB in Unicredit. Njegova rast se je ustavila konec avgusta, in sicer okoli ravni 3,8 odstotka. Nov zagon je nato dobil nekaj dni pred zasedanjem sveta ECB – v petek je končal pri 3,878 odstotka. Sprememba euriborja se z zamikom odrazi tudi pri posojilih, kar pa je odvisno od posamezne banke.

Kje bo dosegel vrh in kdaj bo začel upadati?

Analitiki Bloomberga napovedujejo le gibanje trimesečnega euriborja. Ker je vedno nižji od šestmesečnega, je mogoče sklepati, kaj lahko pričakujemo tudi glede šestmesečnega. Mediana napovedi analitikov Bloomberga kaže, da je trimesečni euribor blizu vrha. V tretjem trimesečju mediana septembrske napovedi kaže vrednost 3,84 odstotka, kar je manj od trenutne vrednosti (3,878 odstotka). Vrh naj bi dosegel v zadnjem trimesečju, ko naj bi znašal 3,85 odstotka, kjer naj bi vztrajal še vsaj eno trimesečje. Analitiki v prvih treh mesecih leta 2024 pričakujejo trimesečni euribor pri 3,83 odstotka.

Najbolj črnogledi glede trimesečnega euriborja so analitiki banke UBS, kjer do konca prvega trimesečja 2024 pričakujejo 4,04 odstotka. Najbolj optimistični pa so v britanski banki Investec 1, kjer že  v četrtem trimesečju pričakujejo upad na 3,6 odstotka. Vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje gibanje obrestnih mer. Po podatkih Refinitiva pričakujejo, da bo ECB do naslednjega poletja ključne obrestne mere ohranila pri približno štirih odstotkih, preden jih bo začela zniževati. Analitiki Bloomberga pričakujejo, da bi lahko do prvega znižanja ključnih obrestnih mer prišlo v drugem trimesečju leta 2024.

Kaj se dogaja z obrestnimi merami v Sloveniji?

Kakšne obrestne mere bi ta trenutek plačali za novosklenjeno posojilo? Najnovejši podatki Banke Slovenije so dostopni za junij, po katerih so tako fiksne kot spremenljive obrestne mere dosegle vrh. Povprečna spremenljiva obrestna mera za novo stanovanjsko posojilo je v Sloveniji junija upadla s 5,2 na 5,1 odstotka. Pri potrošniških posojilih je sicer na mesečni ravni zrasla s 6,3 na 6,55, vendar je še vedno nižja kot aprila, februarja, januarja in decembra.

Fiksne obrestne mere za novo sklenjena posojila že nekaj mesecev stagnirajo. Pri stanovanjskih posojilih povprečna obrestna mera junija ostaja pri štirih odstotkih. Še vedno so višje od obrestnih mer v evrskem območju, vendar se te počasi približujejo slovenskim. Pri potrošniških posojilih s spremenljivo obrestno mero pa je junija prišlo do blagega upada. Povprečna obrestna mera je tako pri 6,67 odstotka najnižja po novembru. Tudi v evrskem območju so junija upadle.

Kaj bo (še) storila ECB?

ECB se bo do konca leta srečala še na dveh monetarnih srečanjih. "Ob tem posebej poudarjam, da bodo nadaljnji koraki kot do zdaj odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Naše prihodnje odločitve bodo skladno s tem še naprej zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo treba, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu dvoodstotnemu cilju," je po srečanju ECB sporočil slovenski guverner Boštjan Vasle.

Ekonomisti ocenjujejo, da se centralne banke približujejo koncu cikla višanja ključnih obrestnih mer. Na oktobrskem monetarnem srečanju ECB analitiki ne pričakujejo sprememb. V Evropski centralni banki so namignili, da bo ohranitev dolgoročnih stroškov zadolževanja na trenutnih ravneh – ki so najvišje po letu 2000 – morda dovolj za znižanje inflacije. Nekateri bolj jastrebje nastrojeni guvernerji ne izključujejo še enega dviga, če se bo rast plač nadaljevala in se inflacija ne bo umirila, je poročal Financial Times.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar