Izjave tedna: 'Kosovo je srce Srbije'

V začetku tedna je slovenski diplomaciji na mednarodnem prizorišču Organizacije združenih narodov uspel veliki met izvolitve naše države v varnostni svet za obdobje od 2024 do 2025. Nestalni sedež je plod dvoletnih naporov slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki ga v tej vladi vodi ministrica Tanja Fajon.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je naši državi uspelo nemogoče, saj si je pomembno imenovanje izborila v izjemno kratki dvoletni kampanji, za nameček pa ji je to uspelo še v zahtevnem geopolitičnem kontekstu ukrajinske vojne in naraščajočih napetosti med Združenimi državami ter Kitajsko, je obenem tudi jasno, da noben glas za ni bil oddan brez izstavljenega "računa. " Kot smo namreč ugotavljali v pogovoru s strokovnjaki, ima slovenska kandidatura dva "botra". Slovenija je po zatrjevanju bivšega predsednika vlade Janeza Janše kandidaturo najavila na prigovarjanje Združenih držav in njenih zahodnih zaveznic, medtem ko brez podpore Pekinga, ki ima bistven vpliv prav v državah globalnega juga – zlasti v Afriki – v sklepni fazi glasovanja zelo verjetno tudi ne bi zbrali prepričljivih 153 glasov.

Strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc pa je v zvezi s slovensko prepričevalno taktiko podal tudi zanimiv historični kontekst nekdanje skupne države: "Slovenija je bila pri svojem prepričevanju afriških držav in drugih držav v razvoju sicer zelo aktivna, morda pa je premalo poudarjala, da nikoli ni bila kolonialna sila, ter da je bila nekdaj del Jugoslavije, ene od voditeljic Gibanja neuvrščenih, ki ima med državami v razvoju še vedno precej velik pomen."

V zvezi s pričakovanji z vidika gospodarskih koristi slovenskega mednarodnega uspeha pa je bil faktičen tudi Zlatko Šabič, predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki je v pogovoru za televizijo Bloomberg Adria priznal, "da so pričakovanja zelo velika."   

Kontekst mednarodnih kriznih žarišč pa v iztekajočem tednu zaznamuje tudi veliki športni dogodek v Parizu. Ob robu razburljivih dvobojev na peščenih igriščih turnirja za veliki slam v Parizu je srbski teniški as dvignil veliko prahu najprej z zapisom, da je "Kosovo (je) srce Srbije", kar pa je kasneje še dodatno začinil z zanj značilno netaktnim komentarjem o zaostrenih razmerah na tem delu kronično nemirnega Balkana.

Novak Djoković, ki na Roland Garrosu zasleduje svoj triindvajseti osvojeni major, s čimer bi postal rekorder po številu osvojenih turnirjev in prehitel svojega največjega ter še aktivnega tekmeca Španca Rafaela Nadala, je namreč svetovno javnost razburil z naslednjo izjavo: "Kot sin nekoga, ki se je rodil na Kosovu, čutim potrebo, da podprem naše ljudi in celotno Srbijo. Kosovo je naša zibelka, naša trdnjava, središče najpomembnejših stvari za našo državo."    

Pod vse večjim pritiskom pa je tudi mlada Belorusinja Arina Sabalenka, ki ji ukrajinska tekmica Elina Svitolina po četrtfinalnem porazu ni hotela seči v roke. Ukrajinka je namreč že na začetku turnirja dejala, da se zaradi ruske agresije na njeno domovino ne bo rokovala z nobeno igralko iz Rusije ali Belorusije. Sabalenka je po dobljenem dvoboju, s katerim se je uvrstila v polfinale prvenstva, na novinarski konferenci povedala, da vojne ne želi vpletati v šport, saj da je "petindvajsetletna igralka, ki si samo želi igrati tenis." "Ne podpiram vojne v Ukrajini. To pomeni tudi, da ne podpiram Lukašenka," je bila jasna Belorusinja.

Uroš Rutar, namestnik generalnega direktorja družbe Mahle Electric Drives Slovenija, ki je v lasti nemške korporacije in je lani prvič doslej ustvaril več kot 400 milijonov evrov prihodkov, pa je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal, da se v prihodnje osredotočajo predvsem na investicije v elektrifikacijo. Teh bo po njegovih besedah med 20 in 25 milijonov evrov, saj pričakujejo , da bo do leta 2030 polovica vozil v celoti ali pa na pol električnih, do leta 2050 pa naj bi ta delež dosegel že 70 odstotkov, čemur tudi prilagajajo svoj poslovni model.

V zvezi z uvajanjem elektrike v našo osebno mobilnost pa je povedal, da bo potrebno marsikaj postoriti zlasti na področju razširitve infrastrukture polnilnic, ob tem pa postregel s pomenljivo primerjavo: "Tudi motorji z notranjim izgorevanjem ne bi mogli delati, če ne bi imeli infrastrukture bencinskih črpalk."

Še bolj kritičen do neustrezne infrastrukture polnilnic v luči prihajajoče počitniške sezone pa je bil novinarski kolega Jure Gregorčič z Avto-moto zveze Slovenije: "Imamo večji problem pri hitrih polnilnicah za uporabnike, ki potujejo skozi našo državo. Tu še nikakor ne dosegamo zahteve Evropske unije, da naj bi bila zmogljiva hitra polnilnica na vsakih 60 kilometrov avtoceste."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar