.webp){kind=icon}
Dobro jutro. Minuli teden je na domači politični sceni minil v analiziranju stanja slovenskega zdravstvenega sistema in posledičnem iskanju rešitev. Premier Robert Golob in pristojni minister Danijel Bešič Loredan sta na vso moč poskušala ustvariti vtis "enotne fronte" ter z obljubami o reformi in možnih rešitvah pomiriti skrbi in strasti domače javnosti.
Evropski in svetovni voditelji so si medtem z večjimi pošiljkami orožja prizadevali razrešiti varnostni rebus na ukrajinski fronti. A del enigmatične rešitve na evropskem vzhodu ostaja nemška vlada, ki izrazitim pritiskom ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega navkljub ostaja zadržana do dobave kritičnega težkega orožja, zlasti tankov Leopard 2.
Nov teden finančni trgi začenjajo z zmernim optimizmom zaradi pričakovanih pozitivnih premikov vrednosti indeksov nabavnih menedžerjev (PMI) na obeh straneh Atlantika. Da se temni oblaki recesije vse bolj redčijo, poleg tega nakazujeta tudi umirjanje inflacije in izvijanje Kitajske iz primeža kovidnih ukrepov; vprašanje pa je, kaj bodo pokazali podatki o bruto domačemu produktu (BDP) v Združenih državah Amerike (ZDA) ob koncu tedna. Je mehak pristanek svetovnega gospodarstva za ovinkom?
Pod lupo varuha konkurence tudi gostinski velikani
Potem ko je Agencija za varstvo konkurence (AVK) minuli teden v precep vzela domača pekovska podjetja, smo poizvedeli, kaj jih je zmotilo pri prevzemu gostinskega podjetja Adriarest. Družba Sovita, ki se ukvarja s pripravo in dostavo hrane, je namreč avgusta priglasila prevzem konkurenčnega podjetja Adriarest, ki je lastnik Sloresta. AVK je ob tem ugotovila, da pri prevzemu Sloresta prihaja do horizontalnega prekrivanja dejavnosti v koncentraciji udeleženih in z njimi povezanih podjetij na trgu gostinskih storitev.
Vzajemni skladi nič več naložbeni hit?
V lanskem letu je bilo v slovenske vzajemne sklade vplačanih za več kot polovico manj sredstev kot v enakem obdobju v letu 2021. Pri pregledu podatkov smo ugotovili, da se je za več kot sedem odstotkov zmanjšala tudi skupna vrednost sredstev v upravljanju. Poznavalci kot razlog navajajo geopolitična tveganja zaradi vojne v Ukrajini ter posledično zaostritev cen energentov in surovin, ki so inflacijo pognale v nebo.
ECB ostaja zvesta dvigu obrestnih mer
Evropska centralna banka (ECB) bi morala na naslednjih srečanjih nadaljevati z višanjem obrestnih mer za 50 bazičnih točk, čas za naslednjo upočasnitev dvigov pa je še daleč, meni član Sveta ECB Klaas Knot. "Decembra smo dvige upočasnili s 75 na 50 bazičnih točk – to bo hitrost dvigov na več naslednjih sestankih," meni Knot, ki velja za "jastreba" monetarne politike. V izjavi za italijanski časopis La Stampa je izjavil, da se evropski centralni bankiriji osredotočajo na jedrno inflacijo, kjer pa "žal ni dobrih novic, ker še vedno raste".
Najbolj brani članki
1. Povpraševanje po sončnih elektrarnah ostaja visoko, zakaj se mudi?
2. Dikaučič odgovarja na očitke: Gre za politično diskreditacijo
3. Nakup sončne elektrarne brez baterijskega hranilnika ne bo več smiseln
4. Seznam: Najdražji novi avtomobili Slovencev v letu 2022
5. Reforma zdravstva: Namesto samoplačništva prostovoljna zavarovanja?
Vstop Hrvaške v schengen ali kako se je Hrvaška evropeizirala
Časi se spreminjajo in meje padajo, a ljudje ostajajo. V reportaži za prvo številko revije Bloomberg Businessweek Adria smo si ogledali, kako bo zgodovinski mejnik vstopa sosednje Hrvaške v schengensko območje vplival na življenje ob naši južni meji. Hrvaški politični vrh je ob tem in sočasnemu prevzemu evrske valute pompozno najavil, da gre za enega največjih dosežkov v zgodovini samostojne Hrvaške. Ob nedavnem izjemnem tretjem mestu nogometne reprezentance ''ognjenih'' na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju se namreč zdi, kakor da je nad Hrvaško zgolj nebo. Pa vendar – kaj o evropeizaciji pravzaprav mislijo tamkajšnji prebivalci?
