Varčevalci na zavoro: Lani dve tretjini manj vplačil v vzajemne sklade

V lanskem letu je bilo v slovenske vzajemne sklade vplačanih za 207,78 milijona evrov neto vplačil, kar je več kot polovica manj kot v enakem obdobju v letu 2021, ko je bilo vplačil za 460 milijonov evrov. Za več kot sedem odstotkov se je zmanjšala tudi skupna vrednost sredstev v upravljanju, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "Obeta se umiritev razmer na trgu," pravijo v družbah za upravljanje premoženja (DZU).

Neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) v vzajemne sklade so decembra znašala 14,4 milijona evrov, kar je najmanj za zadnji mesec leta v zadnjih treh letih. Če je bilo v oktobru še vedno za več kot 16 milijonov evrov neto vplačil v vzajemne sklade, jih je bilo v novembru dobrih šest milijonov manj. Manj neto vplačil kot novembra je bilo le še v juniju in marcu (okrog pet milijonov).

Čemu gre pripisati upad neto vplačil?

V Generali Investments opozarjajo predvsem na geopolitična tveganja, do katerih je prišlo po ruskem napadu na Ukrajino, ter na posledično izredno zaostritev cen energentov in surovin, ki so spiralno pognale inflacijo v dvomestne številke. "Visoka inflacija je sprožila najhitrejši dvig referenčnih obrestnih mer centralnih bank po svetu in visoko nihajnost na kreditnih trgih, kar je privedlo do negotovosti v lanskem letu," pojasnjujejo pri Generali Investments. Negotovost se po njihovem mnenju vleče tudi v letošnje leto.

"V letu 2022 smo bili priča negativnim trendom tako na delniških kot obvezniških trgih po vsem svetu, kar se zgodi le redko," opozarjajo pri Unicreditu. Globalni delniški indeks MSCI all market index je izgubil 18 odstotkov vrednosti, medtem ko se je indeks Bloomberg Global Aggregate Total Return (ki spremlja državne in podjetniške obveznice z višjo boniteto) znižal za dobrih 16 odstotkov. "Prav zaradi višjih obrestnih mer so vlagatelji postali previdnejši pri svojih naložbenih odločitvah, manj naklonjeni tveganju, zato so se tudi vplačila znižala," dodajajo pri Unicreditu.

Hkrati je zaradi negotovosti in dinamičnih razmer na kapitalskih trgih prišlo tudi do povečanja izplačil. "To je navadno ena od večjih napak, ki jih naredijo vlagatelji v času negativnih trendov na trgih," pravijo pri Triglav Skladih. Takšne razmere so po njihovih besedah priložnost za dopolnitev portfelja in dodatna vplačila, saj so naložbe cenovno ugodnejše.

"Če se vlagatelji v letu 2022 niso tako zlahka odločali za vplačila v vzajemne sklade, pa so ravno obratno vlagatelje v letu 2021 okoliščine (ležarine, rekordno nizke obrestne mere) močno spodbujale k vplačilom," poudarjajo na NLB Skladih. 

V delniške sklade več kot polovica vseh sredstev

Slovenski varčevalci so tudi decembra največ sredstev vplačali v delniške vzajemne sklade, in sicer polovico vseh vplačil. "Tudi pri nas izstopajo delniški skladi, kamor gre 85 odstotkov vseh vplačil, kar se mogoče na prvi pogled zdi pretirano, a moramo upoštevati celotno finančno sliko," pravijo v Generali Investments.

Po njihovih besedah je namreč pri povprečnem slovenskem gospodinjstvu delež gotovine in depozitov nadpovprečen, zato je odločitev za participacijo na delniških kapitalskih trgih popolnoma pravilna.   

Pri mešanih skladih je bilo po novembrskem in oktobrskem odlivu sredstev decembra za 2,1 milijona evrov pozitivnih neto vplačil. Najvišja neto vplačila so mešani skladi zabeležili v januarju, ko so presegla 16 milijonov evrov.

V zadnjem trimesečju lanskega leta so se okrepila tudi neto vplačila v obvezniške sklade. Decembra je bilo teh za 3,1 milijona evrov, medtem ko so vlagatelji v novembru v obvezniške sklade vplačali 2,5 milijona evrov neto. Oktobra je bilo v obvezniške sklade vplačanih za 6,2 milijona evrov sredstev, kar je največ v zadnjih dveh letih.

V drugi polovici leta nadpovprečna vplačila?

"Opaziti je že prve znake napovedi stabilizacije obrestnih mer na trgih," so prepričani v Generali Investments. Zaradi geopolitičnega konflikta v Ukrajini je lahko do spomladi še nekaj negativnega sentimenta. "Večina vlagateljev v vzajemne sklade potrebuje za vplačilo nekaj 'časovne' potrditve, da se je trg res stabiliziral, zato v drugi polovici leta 2023 ponovno pričakujemo nadpovprečna vplačila v vzajemne sklade," so prepričani v Generali Investments.

V Unicreditu medtem verjamejo, da lahko tudi v tem letu na trgih pričakujemo povečano nihajnost. "Višje obrestne mere, ki zavirajo globalno gospodarsko rast, in nadaljevanje geopolitičnih trenj bodo po naših ocenah tudi v tem letu botrovali večji previdnosti vlagateljev," so prepričani v Unicreditu.

Bolj optimistični pa so pri Triglav Skladih, kjer po izjemno zahtevnem letu 2022 letos pričakujejo pozitivne rezultate tako na delniških in mešanih kot tudi na obvezniških vzajemnih skladih. "Pričakujemo umirjanje razmer in upamo, da bodo vlagatelji tudi zaradi inflacijskih pritiskov preudarneje razmišljali o naložbenih alternativah," pravijo na Triglav Skladih.

V NLB Skladih pričakovanja za letošnje leto ostajajo blizu realiziranih vplačil iz leta 2022. "Vrednotenja delnic in obveznic so se precej znižala. Če bodo vlagatelji to prepoznali kot nakupno priložnost, lahko računamo tudi na višja vplačila," menijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar