Dikaučič odgovarja na očitke: Gre za politično diskreditacijo

V sredini januarja smo objavili članek o sumljivi zaposlitvi nekdanjega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča na mesto direktorja VOC Celje. Janez Škoberne, eden od solastnikov podjetja VOC Celje, se je kot direktor podjetja Ansitra s pravosodnim ministrstvom v času Dikaučičevega mandata dogovarjal o prodaji poslovne stavbe na Prešernovi cesti v Celju. Za dokončanje posla je zmanjkal sklep vlade – po Škobernetovih navedbah je posel zaustavil takratni predsednik vlade Janez Janša, ki "tematike sploh ni uvrstil na dnevni red, ker naj bi bil kupec ministrstvo za krivosodje". Propadli posel in Dikaučičevo zaposlitev sedaj proučuje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), bivši pravosodni minister pa se brani, da "takšna prijava služi le politični diskreditaciji nasprotne opcije".

"Gospoda Škoberneta sem spoznal v začetku jeseni prejšnjega leta in ga pred tem nisem nikoli srečal ali z njim kakor koli v kontaktu," zatrjuje Dikaučič, ki pravi tudi, da enako velja za drugega "šefa" skupine VOC Romana Moškotevca. Zato se mu zdi prijava na KPK neutemeljena.

Prav tako dvomi v kredibilnost revizije posla, ki je bila podlaga za prijavo na KPK. "Upam, da je postopek revidirala kakšna zunanja revizijska hiša in ne notranja revizorka, podrejena ministrici," je Dikaučič zapisal v odgovoru na naša novinarska vprašanja.

Obenem je zapisal, da obžaluje, da nakup stavbe na Prešernovi cesti 18 v Celju ni bil dokončan, saj "je s tem postal zaman večmesečni trud odličnih sodelavcev na ministrstvu, ki so si prizadevali k izboljšanju prostorske problematike sodišča v Celju".

Prav tako je zatrdil, da ne držijo naše navedbe, da naj bi postopek za nakup stavbe na Prešernovi ulici v Celju sprožil kot pravosodni minister, "saj je ta postopek, vsaj kolikor je meni znano, bil v teku že pred mojim prihodom", je zapisal Dikaučič v odgovoru na naš članek. "Verjamem, da boste to dejstvo v duhu raziskovalnega novinarstva tudi preverili na ministrstvu za pravosodje". Navedeno smo preverili pri pravosodnem ministrstvu, njihove navedbe pa se ne skladajo z Dikaučičevimi.

Kdaj so se začeli postopki nakupa stavbe na Prešernovi cesti v Celju?

"Ministrstvo je dvakrat vodilo postopek pridobivanja dela poslovnih prostorov poslovno-stanovanjskega objekta na naslovu Prešernova ulica 18 v Celju, prvič v letu 2021 in nato še v letu 2022," so nam sporočili s pravosodnega ministrstva. "Aktivnosti v zvezi s prvim postopkom je ministrstvo za pravosodje pričelo izvajati v sredini julija 2021." Marjan Dikaučič je bil za pravosodnega ministra izvoljen 15. julija 2021.

Prvi prodajalec je bilo podjetje Anepremičnine, ki se je 30. julija 2021 preimenovalo v Alos RE. Podjetje je sicer v delni lasti skladov Alfi. Prva nezavezujoča ponudba je znašala 1,7 milijona evrov oziroma dobrih 500 evrov na kvadratni meter. "Postopek pridobivanja nepremičnine je bil v mesecu oktobru 2021 zaključen, saj je prodajalec odstopil od namere za prodajo in sporočil, da je nepremičnino v sklopu več nepremičnin prodal drugemu kupcu," dogajanje pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

Stavbo je kupilo podjetje Ansitra, ki je registrirano na istem naslovu kot VOC Celje. Njegov direktor je Janez Škoberne, solastnik VOC Celje, polovični lastnik pa Škobernetov sin.

Novi lastnik prostorov je po navedbah ministrstva konec marca 2022 podal nezavezujočo ponudbo za prodajo objekta, ki je znašala 3,5 milijona evrov oziroma dobrih tisoč evrov na kvadratni meter. Druga ponudba je bila torej dražja za sto  odstotkov. V drugi polovici maja je bil postopek nakupa ustavljen, saj Dikaučiču v tem času ni uspelo prepričati takratnega predsednika vlade Janeza Janše, da sklep o nakupu uvrsti na dnevni red vlade. Po Škobernetovih navedbah naj bi komunikacija med njim in ministrstvom tekla prek državne sekretarke.

Neuspešni posel je pregledala notranjerevizijska služba ministrstva za pravosodje, ki je zaznala "tveganja, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost izvajanja postopkov pri pridobivanju nepremičnega premoženja", so nam sporočili s pravosodnega ministrstva, izsledki notranje revizije pa so bili podlaga za prijavo na KPK.

Predmetna nepremičnina se sicer drži prostorov v lasti ministrstva za pravosodje, njena pridobitev pa bi pomenila bistveno izboljšanje prostorske problematike pravosodja, skorajšnji posel med ministrstvom za pravosodje in podjetjem Ansitra utemeljuje Dikaučič. "Hkrati pa bi se zmanjšali visoki stroški najemnin, ki jih sedaj ministrstvo za pravosodje plačuje drugim osebam za najem prostorov."

Direktor podjetja Ansitra Janez Škoberne je v telefonskem pogovoru za Bloomberg Adria dejal še, da bo podjetje sedaj na 3.200 kvadratnih metrih zgradilo 35 stanovanj.

Skupina podjetij VOC: Vzdrževanje, gradnje in poslovanje z javnimi subjekti

Skupino podjetij VOC obvladujeta družini znanih savinjskih podjetnikov Janeza Škoberneta in Romana Moškotevca. Prvi je nekdanji solastnik in direktor propadlega gradbinca Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je leta 2012 razglasilo stečaj. Skupaj z Moškotevcem, ustanoviteljem uspešnega živilsko-trgovinskega podjetja Ahac, je iz stečajne mase CMC odkupil zdravi del podjetja in začel postavljati novo gradbeno podjetje, ki je danes eno največjih v Sloveniji.

Skupino VOC poleg VOC Celje sestavljajo še VOC Ekologija, VOC Komunala, VOC Objekti in VOC Trgovina. Vseh pet podjetij skupaj je v poslovnem letu 2021 ustvarilo za slabih 73 milijonov evrov prometa in slabih šest milijonov evrov čistega dobička.

V obdobju med letoma 2017 in 2021 so javna sredstva predstavljala 57 odstotkov prometa podjetja VOC Celje, ki je od leta 2017 sklenilo za kar 225 milijonov evrov poslov, financiranih iz javnih sredstev. To predstavlja okoli tri četrtine celotnih prihodkov podjetja, kažejo podatki portala Erar. 117 milijonov evrov je prejelo od ministrstva za infrastrukturo na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest. Slabih 30 milijonov evrov je primaknila Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS). 13 milijonov evrov posla je v šestih letih zagotovila mestna občina Celje, ki jo je v tem obdobju vodil Škobernetov dolgoletni prijatelj Bojan Šrot, 7,5 milijona evrov je znašalo sodelovanje s celjskim javnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija. Posli z občino Šentjur, iz katere prihajata Škoberne in Moškotevc ter kjer Dikaučič gradi hišo, so znašali 9,5 milijona evrov.

Poslovna hobotnica naveze Škoberne-Moškotevc

Družina Moškotevc se je uvrstila na 83. mesto lestvice najbogatejših Slovencev v letu 2022. Vrednost njihovega premoženja je ocenjena na 37,4 milijona evrov. Poleg skupine podjetij VOC in podjetja Ahac je Moškotevc lastnik radia Štajerski val ter solastnik podjetij Glinkop, Prema in BDL Trading, prek katerega je vpet v lastništvo podjetja VOC Objekti.

Moškotevčeva žena je solastnica podjetja Ansitra, drugi solastnik podjetja pa je sin Janeza Škoberneta, in sicer prek svojega nepremičninskega podjetja Trapez. Slednje je med letoma 2017 in 2021 prejelo 712 tisoč evrov javnih sredstev, več kot polovico od centra za socialno delo Celje. Družba Ansitra je tudi lastnica pivovarne Siantra.

Podjetje Škobernetovega sina Trapez je solastnik podjetij VOC Objekti in VOC Komunala ter poleg Moškotevčevega sina tudi podjetja Projektiva NVG.

Podjetje Trapez je lani kupilo tudi podjetji Agro Plus in Agro Fin, direktor obeh pa je Janez Škoberne. Ta nam je dejal, da sta s sinom podjetji kupila zaradi nepremičnin, ki jih imata v lasti. Podjetji imata skupaj v lasti za dobrih tri milijone evrov kapitala, že pet let pa nič prihodkov. Škoberne je junija ustanovil tudi podjetje za poslovno svetovanje Captis.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar