.webp){kind=icon}
Koalicijski vrh je za prioriteto leta 2023 postavil reformo zdravstvenega sistema, začenši z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Čeprav je bila ukinitev dopolnilnega zavarovanja pomembna točka koalicijske pogodbe, ta zdaj prehaja na stranski tir. Časovnica ukrepov, ki so jo pridobili na spletnem portalu N1, razkriva, da naj bi bila celovita reforma financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zavarovanja, izvedena leta 2025.
Slovensko zavarovalno združenje pozdravlja napovedane reforme. Nedostopnost storitev, dolge čakalne dobe in slaba organiziranost so kompleksni izzivi, ki jih je po njihovem treba nemudoma nasloviti. "Reformo je treba začeti tam, kjer je največ težav, na ustrezni točki pa vanjo vključiti razmislek o financiranju, ki bo vsem zagotovilo učinkovit dostop do zdravstvenih storitev." Zagovarjajo jasno oblikovanje sklopa pravic, ki se financirajo iz javnih sredstev, s ciljem zamejitve neposrednih plačil iz žepa za zdravstvene storitve, ki finančno obremenjujejo bolne. A opozarjajo, da pri pripravi ne želijo biti izključeni.
Namesto samoplačništva prostovoljna zavarovanja?
Zavarovalnice, ki v Sloveniji ponujajo dopolnilno zavarovanje, so Vzajemna, Generali in Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Po besedah premierja Roberta Goloba so imele "okrog 60 milijonov evrov dobička", medtem ko naj bi se v ZZZS brez pravega nadzora pretakalo okrog 4,5 milijarde evrov.
Preberi še
Se z zdravstveno reformo odmika ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
Ministri in poslanci so na vrhu koalicije več ur pretresali poročilo o razmerah v zdravstvu, ki bo javno predstavljeno v petek.
18.01.2023
Vlada predstavila petletno strategijo digitalizacije zdravstva
Slovenija bo pri tem sledila dobrim praksam držav, kot sta Finska in Estonija.
13.01.2023
Politična analitika: Kriza v zdravstvu bo zbila podporo vladi
Minister za zdravje nespretno komuniciral z ljubljanskim županom, civilna družba opozorilno stavkala.
11.01.2023
Mestna opozicija s pobudo za reševanje ljubljanskih zdravstvenih domov
Opozicijski mestni svetniki v Ljubljani vložili lastno pobudo za rešitev problematike pomanjkanja družinskih zdravnikov v Ljubljani.
10.01.2023
V Triglavu menijo, da bi morala zdravstvena reforma naslavljati vprašanje, kako poiskati zadostne finančne vire za vsem dostopen zdravstveni sistem. Za Bloomberg Adria so pojasnili, da je treba spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obravnavati v luči zagotavljanja vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema ob konsenzu vseh deležnikov.
Predlagajo, da se javni zdravstveni sistem nadgradi z nadomeščanjem samoplačništva s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji. Tako bi se ohranila struktura javnega in zasebnega financiranja, manj bi bilo samoplačništva.
Triglav, zdravstvena zavarovalnica: "Zmanjševanje samoplačništva in nadomeščanje s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji je ključno za pravočasen dostop do kakovostnih storitev, neodvisno od sredstev, s katerimi ljudje razpolagajo, ko zbolijo."
Tudi v Vzajemni menijo, da je nujna predvsem reforma pri organizaciji zdravstva, ki zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. "Začeti moramo pri košarici pravic, nadaljevati z mrežo izvajalcev, s standardi in kakovostjo storitev in s čakalnimi vrstami," so prepričani. Želijo si, da bi zavarovalnice lahko na trgu zdravstvenih storitev izvajale vlogo aktivnega kupca, kar bi privedlo do racionalnejše rabe in prihrankov v sistemu.
Vzajemna: "Kakršen koli premik v smeri monopolizacije financiranja zdravstva bi zagotovo pomenil korak nazaj z vidika nadzora stroškov in racionalizacije."
V Generaliju medtem poudarjajo, da bi ob ukinitvi doplačil k storitvam obveznega zdravstvenega zavarovanja morali poiskati rešitev, s katero bi bil del, ki se trenutno financira iz žepa zavezancev, dodatno financiran iz javnih sredstev (višji prispevki, proračun). A je trenutno po njihovem znanega še premalo, da bi lahko podali natančnejši komentar.
Kaj bo z ZZZS?
Reforma bo temeljila na ugotovitvah poročila, ki ga bo danes predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. S poročilom je že seznanil koalicijske partnerje, ki so bili presenečeni nad podatki, koliko denarja naj bi odtekalo iz zdravstvenega sistema. Po mnenju premierja Roberta Goloba znotraj ZZZS "na nek način skorajda nenadzorovano kroži 4,5 milijarde evrov". Kaj točno to pomeni, ni pojasnil, dodal pa je, da imamo na eni strani javne bolnišnice, ki so lani imele za 170 milijonov evrov izgube, na drugi pa zdravstvene domove in lekarne z več kot 200 milijoni evrov dobička.
Na ZZZS so se ostro odzvali na njegove očitke o odtekanju denarja. Kot so poudarili za Bloomberg Adria, je vzpostavljen stalni nadzor s strani računskega sodišča, že 20 let pa prejemajo pozitivno mnenje za računovodske izkaze, pri čemer nikoli niso dobili negativnega mnenja. V zadnji dostopni reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da zavod ni posloval s skladu s predpisi v nekaj primerih sistematizacije delovnih mest, sicer pa so ocenili, da je ZZZS v letu 2020 v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi. Prav tako na ZZZS ne pristajajo na očitke, da bi skrivali podatke pred ministrstvom za zdravje. In kam po njihovem mnenju "odteka" denar? Predlagajo več nadzora nad bolnišnicami.
Premier Golob zagotavlja, da bo ZZZS ostal tudi po reformi, a bo moral prevzeti določene naloge, med drugim izpeljati obsežno digitalizacijo. Da si želijo sprememb, pravi tudi generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, ki poudarja, da si že več kot deset let prizadevajo za reformo obstoječega stanja in aktivnejšo vlogo, a bo treba spremeniti zakonodajo. Analize ministrstva še ni videla, so pa tja po njenih besedah dnevno pošiljali podatke in informacije. Glede milijardnega povečanja stroškov ZZZS v zadnjih letih pa je povedala, da je to posledica zakonskih sprememb ali pogajanj, ki jih izvaja vlada, ZZZS pa jih mora vračunati v cene ali pogodbe, na podlagi katerih plačuje zdravstvene storitve.
*Dopolnjeno z informacijo o ocenjeni vrednosti dobičkih zavarovalnic.
