Medtem ko se rekordno zadolževanje gospodinjstev upočasnjuje, na drugi strani pospešeno raste zadolževanje podjetij, kažejo podatki Banke Slovenije. Kot pravijo v največjih slovenskih bankah, večjo rast beležijo predvsem pri kratkoročnih in srednjeročnih kreditih za financiranje obratnih sredstev. "Podjetja želijo ustvariti neko vrsto likvidne rezerve zaradi obstoječe energetske krize," menijo pri SKB.
V naši centralni banki so rast posojil gospodarstvu začeli opažati že v juliju, avgusta pa se je še pospešila, in sicer za 309 milijonov evrov. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je znašala 13 odstotkov. Dobro polovico posojil oziroma 163 milijonov evrov so obsegala posojila nefinančnim družbam, njihov mesečni prirast pa je bil podoben letošnjemu povprečnemu mesečnemu prirastu. Ob koncu avgusta je skupni dolg nefinančnega sektorja obsegal 10,5 milijarde evrov.
"Povečanje stanja posojil je močno skoncentrirano na le nekaj večjih družb. Pet družb je namreč predstavljalo polovico celotnega prirasta k stanju posojil nefinančnim družbam, predvsem iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro," pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Preberi še
Kako so zaposleni za določen čas postali kreditno sposobni?
Za stanovanjska posojila lahko zaprosijo v Banki Sparkasse, NLB, Intesi Sanpaolo in Gorenjski banki.
02.11.2022
Analitiki: Euribor čez leto dni pri treh odstotkih
Šestmesečni euribor je v pozitivnem območju vse od marca letos in se pospešeno krepi.
18.10.2022
Banke kredite odobravajo tudi normirancem, pod kakšnimi pogoji?
Tako so nam odgovorili v Novi KBM, SKB, Sparkasse, NLB, Gorenjski banki, Addiko in BKS.
17.10.2022
Po podatkih Ajpesa je bilo v lanskem letu sicer največ plačilno nesposobnih pravnih oseb v dejavnosti trgovine, gradbeništvu, na področju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, v predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu. Sklepamo lahko, da je na to močno vplivala koronavirusna epidemija.
Na drugi strani pa nekatera podjetja sedijo na gorah denarja, saj so imela ob koncu drugega četrtletja 9,7 milijarde evrov gotovine in vlog, še kažejo podatki BS. Kot smo poročali, je imelo 20 največjih gospodarskih družb ob koncu preteklega leta na računih 1,11 milijarde evrov.
Krediti pravnim osebam pomenijo polovico kreditne izpostavljenosti NLB
Krediti pravnim osebam predstavljajo skoraj polovico celotne kreditne izpostavljenosti Nove Ljubljanske banke (NLB). "V letu 2022 se nadaljuje pozitivni trend rasti kreditnega portfelja pravnim osebam. Ob koncu prvega polletja je stanje kreditov glede na konec preteklega leta zraslo za 13 odstotkov," pravijo v naši največji banki. Glavnino predstavljajo dolgoročni krediti velikim in srednje velikim podjetjem. "Približno tretjino portfelja predstavljajo krediti za investicije, tretjino krediti za obratna sredstva, četrtina celotnega kreditnega portfelja pa so sindicirani krediti," pojasnjujejo v NLB.
Krediti pravnim osebam predstavljajo približno dve tretjini vseh novih kreditnih poslov banke. "V volumnu novih poslov je bila večina odobrena velikim podjetjem, glede na število novih poslov pa je banka odobrila približno polovico kreditov srednje velikim podjetjem in 40 odstotkov kreditov mikro podjetjem," razlagajo v NLB.
Obseg preverjanja pred odobritvijo posojila je po njihovih besedah odvisen od vrste in namena kredita. "Skladno s pravili banke se preverja preteklo poslovanje stranke, prihodnji načrti, pri investicijah tudi dokumentacija, ki izkazuje namen financiranja," naštevajo v NLB. Ročnost pri kreditih za pokrivanje stroškov tekočega poslovanja je najpogosteje do enega leta, medtem ko imajo krediti za investicije ročnost do desetih let.
Večje zanimanje za kratkoročne kredite
V Gorenjski banki opažajo, da se podjetja odločajo predvsem za kratkoročne kredite za obratna sredstva z namenom financiranja tekočega poslovanja, pri čemer je višina posojila odvisna od poslovanja podjetja. Pred odobritvijo financiranja banka na osnovi finančnih izkazov in načrtov poslovanja preverja poslovanje podjetja.
Tudi v Sparkasse povpraševanje po kreditih pravnih subjektov od začetka leta ostaja na visokem nivoju. "Večje povpraševanje po investicijskih kreditih v začetku leta je nadomestilo povpraševanje po okvirnih kreditih v drugi polovici letošnjega leta," ob tem pojasnjujejo v Sparkasse. Kot pravijo, je namen teh kreditov običajno financiranje obratnih sredstev – zaradi inflacije in višjih cen (surovin, materiala, plač …) se višajo potrebe po taki obliki financiranja.
Med vsemi krediti predstavljajo okvirni krediti približno četrtino vseh odobrenih poslov. "Najpogosteje take kredite najemajo mala in srednje velika podjetja, v povprečju pa si izposodijo znesek v višini 300 tisoč evrov," pravijo v Sparkasse. Ročnosti pa so po njihovih besedah večinoma enoletne, redkeje do treh let.
"Podjetja so nekoliko previdnejša kot v preteklosti, a vseeno je povpraševanja dovolj. Večjo rast beležimo predvsem pri kratkoročnih in srednjeročnih kreditih, s čimer si podjetja želijo ustvariti neko vrsto likvidne rezerve," opažajo v SKB. Večinoma pri njih po kreditih povprašujejo srednja in velika podjetja. "Višina obrestne mere je odvisna od zneska kredita, ročnosti kredita, bonitete kreditojemalca in zavarovanja kredita," še dodajajo.
Veliko povpraševanja tudi po kreditih z garancijo SPS in SID
Pri financiranju obratnih sredstev imajo podjetja na razpolago različne bančne produkte. Pri Delavski hranilnici ponujajo limit na transakcijskem računu, revolving kredit, kratkoročni kredit do 12 mesecev in dolgoročni kredit do 36 mesecev, pri financiranju osnovnih sredstev pa dolgoročne kredite (do deset let). "Lahko pa ponudimo tudi financiranje v obliki lizinga, ki ga ponujamo prek hčerinske družbe DH Leasing," še dodajajo.
Ob tem poudarjajo, da je veliko povpraševanja tudi po kreditih z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke. "Ti so priljubljeni zaradi nizkih obrestnih mer in nižjih zahtev po zavarovanjih," pojasnjujejo v Delavski hranilnici. Tako ocenjujejo, da je v absolutnem znesku približno 60 odstotkov kreditov odobrenih za investicije, 40 pa za financiranje obratnih sredstev. "Zneski pri teh kreditih so praviloma bistveno nižji," dodajajo. Krediti pravnim subjektom predstavljajo približno tretjino celotnega kreditnega portfelja hranilnice.
Tudi pri NKBM je povpraševanje po kreditih pravnih oseb v skladu s pričakovanji in razmerami na trgu. "Glede strukture kreditiranja je ta prilagojena namenu financiranja in denarnim tokovom podjetja, ki jih v banki skrbno preučimo," pojasnjujejo v NKBM. Ročnost kreditov je prilagojena strukturi in namenu financiranja.