Furs pobral za kar tretjino več davkov na premoženje - kaj se dogaja

Prihodki iz davkov na premoženje so v Sloveniji lani dosegli skoraj pol milijarde evrov, kar je več kot tretjino več kot leto prej. Hkrati se pred parlamentarnimi volitvami znova postavlja vprašanje, ali bi država uvedla nov enoten davek na nepremičnine.

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) in javnofinančnih statistik je Slovenija leta 2025 iz davkov na premoženje pobrala 493,1 milijona evrov, kar je 33,2 odstotka več kot leta 2024, ko je znesek znašal 370,1 milijona evrov.

Gre za najvišjo raven v zadnjih letih, čeprav ti davki še vedno zajemajo razmeroma majhen del javnih prihodkov – približno 1,9 odstotka vseh davčnih prihodkov države.

Pri interpretaciji teh številk je treba razumeti pomembno razliko v slovenskem davčnem sistemu. Davek od premoženja, ki ga odmerja Furs, je ena od obstoječih dajatev za določene vrste nepremičnin. Med obdavčeno premoženje spadajo predvsem:

• stanovanjske hiše in stanovanja,

• deli stavb,

• garaže,

• prostori za počitek ali rekreacijo, kot so vikendi.

Davčni zavezanec je lastnik ali uživalec nepremičnine, davek pa se odmeri glede na vrednost nepremičnine. Pri nekaterih stanovanjskih nepremičninah se davčna osnova lahko zmanjša, če lastnik v nepremičnini stalno prebiva. 

Finančna uprava pojasnjuje, da se pobrani davek od premoženja med drugim povečuje zato, ker davčni organ postopno širi evidenco nepremičnin, ki so predmet obdavčitve. Pri tem poleg napovedi davčnih zavezancev uporablja tudi druge uradne evidence, kot so kataster nepremičnin ter podatki o prometu nepremičnin, dedovanjih in darilih.

Če ugotovijo, da bi moral lastnik za določeno nepremičnino vložiti napoved za davek od premoženja, pa tega ni storil, ga k temu pozovejo. Ko je napoved enkrat vložena, ostane podlaga za odmero davka tudi v naslednjih letih, dokler se nepremičnina ne odstrani. Tudi če pride do spremembe lastništva, mora vlogo za odmero davka oddati nato novi lastnik.

To pomeni, da se število nepremičnin, zajetih v sistemu obdavčitve, praviloma ne zmanjšuje, temveč se z novimi vpisi iz leta v leto povečuje, posledično pa raste tudi skupni znesek pobranega davka. 

Furs pri davku od premoženja posebej izkazuje ožjo kategorijo davka za stavbe ter prostore za počitek in rekreacijo, kjer je bilo leta 2025 pobranih 11,34 milijona evrov, kar je 10,9 odstotka več kot leto prej.

Hkrati je bilo izdanih 171.047 odločb o odmeri davka, kar je 7,8 odstotka več kot leta 2024 in 15,9 odstotka več kot leta 2023. Rast števila odločb Furs pripisuje predvsem povečanemu nadzoru nad plačevanjem davka.

Po drugi strani se izraz davek na nepremičnine v političnih razpravah uporablja širše. Običajno pomeni morebitni novi enotni sistem obdavčitve vseh nepremičnin, ki bi nadomestil zdajšnji razdrobljeni sistem različnih nepremičninskih dajatev. Slovenija namreč takšnega enotnega nepremičninskega davka trenutno nima. 

Prihodki iz premoženjskih davkov hitro rastejo

Podatki kažejo, da se prihodki iz teh davkov povečujejo že več let. V dveh letih so se tako prihodki povečali za več kot 146 milijonov evrov, kar pomeni več kot 40-odstotno rast.

Kljub temu je glavni vir javnih prihodkov še vedno obdavčitev dela in potrošnje, predvsem prispevki za socialno varnost ter davki na blago in storitve.

Vprašanje obdavčitve nepremičnin je tudi ena izmed tem predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami 22. marca. Analiza programov osmih strank, ki jim ankete napovedujejo preboj v parlament, kaže precejšnje razlike.

Najbolj neposredno uvedbo nove obdavčitve premoženja napovedujejo Socialni demokrati, ki predlagajo progresivni davek na premoženje z letno stopnjo približno od 0,1 do 0,5 odstotka vrednosti premoženja. Podobno Levica in Vesna zagovarjata premik davčnega bremena z dela na premoženje velikih vrednosti, kapital in onesnaževanje.

Tudi Gibanje Svoboda v programu omenja potrebo po večji obdavčitvi premoženja, saj po njihovem "premoženje, ki ne služi bivanju ali ustvarjanju nove vrednosti, mora prispevati več k skupni blaginji". Stranka sicer ne predlaga konkretne stopnje ali modela davka.

Na drugi strani je SDS uvedbo nepremičninskega davka izrecno zavrnila. V programu navaja, da nasprotuje tako uvedbi davka na nepremičnine kot tudi povišanju davka na premoženje. Tudi Resni.ca nasprotuje nepremičninskemu davku in se zavzema za enotnejši davčni sistem z nižjimi obremenitvami.

Programi Demokratov Anžeta Logarja, skupne liste NSi-SLS-Fokus in Preroda Vladimirja Prebiliča uvedbe novega davka na nepremičnine ne izpostavljajo kot enega ključnih ukrepov, večji poudarek pa dajejo razbremenitvi dela ter spremembam dohodnine in davkom za podjetja.

Slovenija je celovit nepremičninski davek poskušala uvesti že leta 2014, vendar je zakon takrat razveljavilo ustavno sodišče. Od takrat država uporablja kombinacijo več različnih dajatev, med drugim davka od premoženja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.