Potrošniška posojila dražja: banke ukrepale še pred skokom EURIBOR

Nekatere banke so v zadnjih tednih podražile potrošniška posojila, druge pa so skupne stroške financiranja celo znižale. Pregled ponudb kaže precejšnje razlike med bankami: pri enakem posojilu lahko razlika v efektivni obrestni meri (EOM) preseže dve odstotni točki, kar pomeni tudi več sto evrov razlike v skupnem preplačilu.

Banke smo vprašali tudi, ali so zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu že prilagodile kreditne obrestne mere. Večina odgovarja, da za zdaj novih sprememb ni.

Za primerjavo ponudb smo v spletnih kalkulatorjih bank simulirali najem sedem tisoč evrov posojila za pet let (60 mesecev). Glavno merilo je bilo efektivna obrestna mera, ki vključuje vse stroške posojila. Ponudbo bank analiziramo na približno dva meseca, nazadnje smo jo v začetku januarja. Kdo je obrestne mere dvignil in kdo pocenil stroške?

V primerjavi z zadnjim pregledom obrestnih mer v začetku januarja je več bank prilagodilo cenike. Banka Sparkasse je fiksno obrestno mero zvišala s 4,9 na 5,4 odstotka, EOM pa s 6,3 na 6,6 odstotka. Delavska hranilnica je fiksno obrestno mero zvišala s 4,3 na 4,8 odstotka, Gorenjska banka pa s 5,95 na 6,3 odstotka.

 

NLB je fiksno obrestno mero za potrošniška posojila zvišala za 0,1 odstotne točke, enako tudi efektivno obrestno mero (EOM), nekoliko dražje je postalo tudi posojilo s spremenljivo obrestno mero.

Na drugi strani so nekatere banke skupne stroške posojila znižale. Deželna banka Slovenije je EOM pri fiksnem potrošniškem posojilu znižala z 8,5 na 6,8 odstotka, pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa s 7,6 na 6,2 odstotka. Tudi pri Gorenjski banki se je EOM močno znižal – s približno 11,7 na 7,5 odstotka, čeprav je nominalna obrestna mera zrasla.

To kaže, da so banke poleg obrestne mere prilagodile tudi druge stroške posojil, zato je za primerjavo ponudb še vedno ključna predvsem efektivna obrestna mera.

Pri Intesi Sanpaolo se je nominalna obrestna mera pri potrošniških posojilih znižala s 5,3 na pet odstotkov, vendar se je EOM kljub temu rahlo zvišal, pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa se je EOM povišal z 8,64 na 9,09 odstotka.

Najcenejša ponudba pri Sparkasse, najdražja pri UniCredit

Najugodnejšo ponudbo za potrošniška posojila ima trenutno Sparkasse, EOM znaša 6,6 odstotka. Mesečni obrok je približno 133 evrov, skupno preplačilo pa okoli 1.236 evrov.

Razmeroma ugodna je tudi Deželna banka Slovenije (EOM 6,8 odstotka), sledita OTP banka (EOM 7,06 odstotka) in Gorenjska banka (EOM 7,5 odstotka).

Na drugi strani lestvice je NLB z EOM 8,21 odstotka, najdražjo ponudbo pa ima UniCredit, kjer efektivna obrestna mera dosega 9,03 odstotka, skupno preplačilo pa presega 1.630 evrov. 

Pri potrošniških posojilih s spremenljivo obrestno mero je najugodnejša ponudba pri Deželni banki Slovenije (EOM 6,17 odstotka), sledita Intesa Sanpaolo (EOM 8,64 odstotka) in NLB (EOM 8,93 odstotka), najvišji strošek pa ima ponovno UniCredit, kjer EOM dosega 9,18 odstotka. Spremenljive obrestne mere sicer ponuja vse manj bank, od januarja so jo iz ponudbe umaknili tudi pri Gorenjski banki. 

Kreditna aktivnost gospodinjstev se spet krepi

Podatki Banke Slovenije kažejo, da se je kreditna aktivnost po pandemiji znova močno okrepila. Rast potrošniških posojil je bila 8,9 odstotka v letu 2019, nato pa se je v letih 2020 in 2021 obseg celo skrčil (–7,8 in –4,6 odstotka).

Po postopnem okrevanju v letu 2022 (0,9 odstotka) je sledil izrazit odboj: 11,7 odstotka v 2023 in 13,5 odstotka v 2024. Decembra lani je medletna rast znašala 9,8 odstotka, kar pomeni, da se je rast sicer nekoliko umirila, vendar ostaja razmeroma velika.

Ob koncu leta 2025 je povprečna obrestna mera za nova potrošniška posojila v Sloveniji znašala 5,3 odstotka, v evrskem območju pa 6,4 odstotka, kar pomeni, da so takšna posojila pri nas trenutno celo nekoliko cenejša kot v povprečju evrskega območja.

EURIBOR znova raste, banke za zdaj brez odziva

Geopolitične napetosti so vplivale tudi že na pričakovanja finančnih trgov. Pričakovanja vlagateljev so se v zadnjih tednih začele kazati v gibanju EURIBOR, ključne medbančne obrestne mere, ki vpliva na cene posojil.

EURIBOR se je sicer že tri tedne postopno zviševal, rast pa se je okrepila po zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu. Dosegel je raven izpred približno enega leta – vendar je bil takrat v padajočem trendu, zdaj pa se spet obrača navzgor.

Šestmesečni EURIBOR, ki ga večina slovenskih bank uporablja pri izračunu obrestnih mer za posojila, je v enem dnevu zrasel za več kot 0,1 odstotne točke, kar je največji dnevni skok po marcu 2023. Od začetka tedna do sredine tedna se je zvišal za 0,156 odstotne točke.

Banke za zdaj neposrednega vpliva na kreditne cenike še ne opažajo. V UniCredit Bank pravijo, da v zadnjih tednih obrestnih mer niso prilagajali in da tudi pričakovanja o morebitnih prihodnjih potezah ECB za zdaj ne vplivajo na njihove cenike.

Podobno odgovarjajo v OTP banki, kjer ponujajo nespremenjene obrestne mere in prav tako ne opažajo večjih sprememb v povpraševanju po posojilih.

Tudi v Delavski hranilnici obrestnih mer v zadnjem mesecu niso spreminjali. V Sparkasse pa opozarjajo, da bi se posledice konflikta lahko pokazale šele pozneje – če bi se zaradi dražjih energentov znova povišala inflacija, bi lahko Evropska centralna banka spet zaostrila svojo politiko obrestnih mer.