ZDA so sporočile, da so napade na Iran stopnjevale na doslej najvišjo raven, medtem ko obe strani v vojni grozita z nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki traja že dva tedna in je močno pretresel energetske tokove in finančne trge.
"Zadeti bodo. Lahko govorijo, kolikor hočejo, ampak bomo videli, kaj bodo naredili," je ameriški predsednik Donald Trump dejal za Fox News Radio v intervjuju, ki je bil predvajan v petek. "Morda bodo naredili nekaj v zvezi z ožinami, ne vem, vendar so tako močno napadeni, da bodo potrebovali 20 let za obnovo."
Pred tem je ameriški obrambni minister Pete Hegseth na novinarski konferenci v Pentagon dejal, da kampanja poteka "po načrtu za poraz, uničenje in onesposobitev vseh pomembnih vojaških zmogljivosti Irana s tempom, kakršnega svet še ni videl".
Štirinajsti dan vojne je prineslo doslej največje napade na Islamsko republiko, saj je ameriško-izraelsko zavezništvo od začetka vojne zadelo okoli 15.000 ciljev, je dejal Hegseth. Pentagon je na Bližnji vzhod poslal tudi ekspedicijsko enoto ameriških marincev, je poročal Wall Street Journal, ki se sklicuje na dva ameriška uradnika.
Nafta in trgi
Cene nafte so v petek nihale med rastjo in padcem: brent se je trgoval blizu 101 ameriški dolar za sod, ameriška nafta pa okoli 96 dolarjev za sod ob 13:05 po newyorškem času. Ameriška nafta je na poti, da teden zaključi dobrih 6 odstotkov višje, potem ko je prejšnji teden poskočila za več kot 30 odstotkov, saj milijoni sodov nafte ostajajo ujeti v Perzijskem zalivu, promet skozi ključno Hormuška ožina pa je skoraj povsem obstal.
Doslej številni ukrepi administracije predsednika Trumpa in drugih vlad niso bistveno znižali hitro rastočih cen energije za potrošnike. Azijske države se soočajo s pomanjkanjem kuhinjskega plina in goriva za promet, v ZDA pa so cene bencina na črpalkah že na najvišjih ravneh v približno dveh letih.
Ameriški dolar, ki velja za varno zatočišče v času pretresov, se je od začetka vojne okrepil proti vsem drugim 16 glavnim svetovnim valutam. Večina delnic in državnih obveznic je padla, zlasti na trgih v razvoju.
Grožnje glede Hormuške ožine
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je v četrtek dejal, da bo Islamska republika poskušala zagotoviti, da Hormuška ožina ostane dejansko zaprta. V svojih prvih javnih komentarjih po nasledstvu očeta je opozoril tudi, da bi Teheran lahko odprl nove fronte v vojni, če se bodo ameriški in izraelski napadi nadaljevali.
Hegseth je dodal, da je iranski vrhovni voditelj v ameriško-izraelski operaciji "verjetno hudo poškodovan", saj je izdal le pisno izjavo in se ni javno pojavil. Trump je v intervjuju za Fox Radio dejal, da je Hamenej "verjetno na nek način še vedno živ".
Žrtve in incidenti
ZDA so sporočile tudi, da se je število smrtnih žrtev ameriške operacije povečalo.
United States Central Command je sporočil, da je vseh šest članov posadke ameriškega letala za oskrbo z gorivom, ki je v četrtek strmoglavilo v zahodnem Iraku, umrlo. Skupno je tako umrlo 13 ameriških vojakov. Vojska je dodala, da nesreča ni bila posledica sovražnega ali lastnega ognja.
Po zadnjih podatkih uradnikov in nevladnih organizacij je v vojni umrlo skoraj 2.600 ljudi, večina v Iranu.
V Iranu so v petek potekali provladni shodi ob dnevu Quds, letnem pro-palestinskem dogodku. Nedaleč od pohoda v Teheranu so poročali o eksploziji, iranska tiskovna agencija Tasnim pa je sporočila, da je bila v ameriško-izraelskem napadu ubita ženska.
Na družbenih omrežjih so se pojavile fotografije Ali Larijani, sekretarja iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ter več ministrov, ki so sodelovali na dogodku.
Napadi v širši regiji
Letalski napadi na Iran in povračilni udari Teherana po arabskem Perzijskem zalivu ter proti Izraelu so se nadaljevali tudi v petek.
Francoski vojak je bil ubit v napadu v regiji Erbil v Iraku, je sporočil predsednik Emmanuel Macron. Agencija Reuters je poročala, da je bilo v napadu z dronom ranjenih najmanj šest francoskih vojakov.
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je NATO nevtraliziral iransko balistično raketo, ki je vstopila v turški zračni prostor, gre za že tretje takšno prestrezanje od 4. marca. Ankara je Iran opozorila, naj ne cilja turškega ozemlja in naj ne širi konflikta.
V Oman sta po padcu dronov v regiji Sohar umrli dve osebi, pristanišče Sohar pa je začasno ustavilo delovanje. Dubaj, finančno središče ZAE, je poročal o raketnih grožnjah, Savdska Arabija pa je prestregla več kot ducat dronov.
Poskusi diplomacije
Po navedbah virov so se v zadnjih dneh odprli neformalni komunikacijski kanali med Teheranom in zavezniki ZDA glede ponovnega odprtja Hormuške ožine, vendar so sogovorniki skeptični glede uspeha. Italijanski vladni uradnik je ločeno zanikal poročila o pogovorih z Iranom.
Voditelji Nemčija, Kanada in Norveška so kritizirali ameriško odločitev o začasni omilitvi sankcij proti Rusiji, s katero želi Washington zajeziti rast cen nafte. ZDA so namreč drugič dovolile kupcem, da prevzamejo ruske tankerje z nafto, ki so že na morju, in tako razširile začasno izjemo, ki je bila prejšnji teden odobrena Indiji.
Savdska Arabija, Oman in Turčija vodijo posredniška prizadevanja ob podpori evropskih držav, pri čemer ima pomembno vlogo tudi Francija. Katar se je iz pogovorov umaknil po več napadih.
Po poročanju Reutersa je državna ministrica ZAE Lana Nusseibeh dejala, da je prepričana, da se bo vojna končala z dogovorjenim sporazumom, in da bo Trump "vse pripeljal do tistega trenutka", ko bo pripravljen na dogovor.
Največji udarec za svetovno oskrbo z nafto
Napadi na tri trgovske ladje v Arabskem zalivu v zadnjih dveh dneh so poudarili tveganje širših motenj v pomorskem prometu.
Zaprtje Hormuške ožine je prekinilo pretok milijonov sodov nafte na dan, kar je International Energy Agency označila za največji udarec svetovni oskrbi z nafto v zgodovini. Savdska Arabija, Irak, Kuvajt in ZAE so bili zato prisiljeni zmanjšati proizvodnjo nafte.
Rast cen se že občuti tudi na ameriških bencinskih črpalkah, kjer je povprečna cena galone bencina dosegla 3,63 dolarjev, kar je največ od maja 2024, kažejo podatki American Automobile Association.
Začetek vojne
ZDA in Izrael so prve letalske napade na Iran izvedle 28. februarja, ko je bil ubit iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei. Washington in Tel Aviv sta Iran obtožila razvoja jedrskega orožja, kar je Teheran dolgo zanikal.
Iran je odgovoril z raketnimi in dronskimi napadi na Izrael in države v Zalivu, kar je regijo pahnilo v krizo.
V Libanon je bilo v spopadih med Izraelom in proiransko skupino Hezbollah ubitih skoraj 700 ljudi. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravje je umrlo tudi 12 izraelskih civilistov in dva vojaka, žrtve pa so zabeležili tudi v več drugih arabskih državah.
__
Prispevali so še Michaela Cohena, Devike Krishna Kumar, Hadriane Lowenkron in Jen Judson - Bloomberg.
.webp){kind=icon}
