Volitve 2026: Kdo je za nepremičninski davek in kako bi reševali stanovanjsko krizo - primerjava programov strank

Do volitev nas loči le še dober teden dni. Po primerjavi gospodarskih programov strank smo pogledali, kakšne stanovanjske politike in rešitve predlagajo politične stranke. Bi uvedle davek na nepremičnine in gradile javna najemniška stanovanja ter kako bi spodbujale nepremičninski trg?

V analizo smo vključili osem strank, ki se jim glede na tako imenovano 'anketo anket' portala Politico, ki združuje različne javnomnenjske ankete slovenskih agencij, napoveduje preboj v parlament. Seznam vključuje Slovensko demokratsko stranko (SDS), Gibanje Svoboda, Demokrate Anžeta Logarja, Socialne demokrate, skupno listo NSi-SLS-Fokus, skupno listo Levica-Vesna, stranko Resni.ca in Prerod Vladimirja Prebiliča.

Najprej smo navedli stanovanjske programe koalicijskih strank, nato opozicije in na koncu programe zunajparlamentarnih strank, ki jim za zdaj kaže, da se bodo uvrstile v državni zbor.

Pri Gibanju Svoboda zagovarjajo gradnjo 20 tisoč stanovanj do leta 2030, pri čemer bi država prevzela vlogo graditelja. Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije (SSRS) bi zagotovili "stabilen, zakonsko določen" vir financiranja v vrednosti do 100 milijonov evrov letno. Razvili bi partnerstva z institucionalnimi investitorji za gradnjo dolgoročno dostopnih najemnih stanovanj. Zavzemajo se za prenos primernih državnih zemljišč po neprofitnih cenah za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Omejili bi razprodajo državnih zemljišč za gradnjo trgovskih centrov.

Omenjajo tudi tako imenovani dunajski model, kjer javna najemna stanovanja niso namenjena le socialno ogroženim, temveč tudi srednjemu razredu. Skrajševali bi postopek in odpravili administrativne ovire pri umeščanju v prostor in pridobivanju gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo javnih in zasebnih investitorjev. Navajajo tudi sprejeto zakonodajo za omejitev kratkoročnega oddajanja. Vzpostavili bi pregleden register najemnih pogodb in cen. Spodbujali bi razvoj stanovanjskih zadrug, neprofitnih skupnosti, kjer stanovalci skupaj gradijo in upravljajo stavbo. Za mlade zaposlene bi zagotovili državno jamstvo za najem prvega stanovanjskega kredita in zagotovili 1.500 novih študentskih postelj.

Zagovarjajo aktivacijo praznih stanovanj z obdavčitvijo in spodbudami. Pri tem omenjajo progresivni davek na prazna stanovanja – tista, ki niso dom ali oddana v dolgoročni najem. Lastnikom praznih stanovanj bi omogočili varnost pri oddaji in uvedli spodbude za vključitev presežnih stanovanj na trg in znižanje davčne stopnje za dolgoročni najem s prijavljenimi najemniki.

Socialni demokrati bi povečali kapacitete v študentskih domovih, kjer po njihovih lastnih ocenah samo v Ljubljani in Istri primanjkuje okoli pet tisoč postelj. Okrepili bi sistemski vir financiranja gradnje in obnove študentskih kapacitet. V programu omenjajo subvencije za najemnine in kadrovska stanovanja in oblikovanje večjega števila manjših stanovanjskih enot ter uvedbo olajšave za rešitev stanovanjskega problema. Razmislili bi o vzpostavitvi zakonske možnosti, da po zgledu drugih zahodnih držav država omogoči občinam, da omejijo rast najemnin.

Pri stranki bi nadaljevali z ukrepi za pospešeno gradnjo javnih najemnih stanovanj z dodatnimi javnimi sredstvi v obliki nepovratnih in povratnih sredstev ter državnih poroštev. Financirali bi projekte, ki predvidevajo gradnjo, sanacijo ali nakup stanovanj, namenjenih najemu za nedoločen čas. Te bi umestili v naselja znotraj razvojnih regij, ki imajo tržna neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Zavzemajo se za neposredno prodajo zemljišč državi in lokalnim skupnostim za izgradnjo javnih najemnih stanovanj ali ustanovitev stavbne pravice.

Levica in Vesna v programu navajata nadaljevanje gradnje vsaj 20 tisoč novih javnih najemnih stanovanj do leta 2032 in zaščito javnega stanovanjskega fona pred privatizacijo. Stranki bi omejili špekulativne nakupe nepremičnin in obdavčili prazna stanovanja.

Povečali bi ponudbo stanovanj in zazidljivih parcel ter znižali najemnine in cene nakupa. Spodbujali bi prenovo, naselitev praznih hiš in stanovanj ter oživili mestna središča. Stranki zagovarjata poenostavitev postopkov za gradbena dovoljenja in spodbujanje nizkoenergetske gradnje ter energetsko sanacijo stavb. Prav tako bi podpirali stanovanjske zadruge in druge neprofitne oblike bivanja.

Pri stranki SDS menijo, da je temelj stanovanjske politike ustvarjanje pogojev, v katerih si lahko mlad človek "s svojim delom in trudom pridobi lastniško hišo ali stanovanje zase, za svojo družino in svoje potomce". Pri stranki bi znižali davek za dolgotrajni najem nepremičnin in posodobili stanovanjsko jamstveno shemo za mlade. Zagovarjajo tudi zmanjšanje birokracije pri gradnji in obnovi, pospešitev postopkov gradbenih dovoljenj in OPN ter OPPN.

 

Demokrati Anžeta Logarja bi v partnerstvu z občinami določili stavbna zemljišča, namenjena gradnji stanovanjskih hiš in stanovanj ter uvedli hitro pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo lastne hiše. Uvedli bi tudi posebne kreditne sheme s subvencionirano obrestno mero za prvo stanovanje. Stranka predlaga tudi znižanje obdavčitve najemnin s trenutnih 25 na 15 odstotkov.

V programu omenjajo projekt Stanovanjski feniks: posebni gradbeni zakon, s katerim bi se zagotovila gradnja stanovanjskih enot brez začetnega stroška za komunalno opremljenost razpoložljivih zemljišč. V obliki posebnega partnerstva med občinami in državo bi ustvarili "cone po vzoru gospodarskih con", kjer bi se predpisala tipska gradnja, pri čemer bi država uredila vse potrebno do gradnje.

Demokrati bi tudi sproščali občinska in državna zemljišča za gradnjo cenovno dostopnih družinskih stanovanj v urbanih centrih za znižanje cen nepremičnin. Določili bi minimalne standarde za družinska stanovanja in prepovedali gradnje visokih stolpnic v novih družinskih soseskah. Uvedli bi tudi pilotne projekte 'dvoriščnih četrti', prek katerih bi implementirali model srednje goste gradnje z večjimi dvorišči in mešanimi namembnostmi v urbanih središčih.

V skupni listi NSi, SLS, Fokus bi uvedli 95-odstotno državno jamstvo za prvi nakup stanovanja. Aktivirali bi prazna in slabo izkoriščena stanovanja z davčnimi spodbudami, večjo pravno varnostjo lastnikov in okrepljeno javno najemno službo. Vzpostavili bi enotnejši in preglednejši najemni sistem z nižjo obdavčitvijo dolgoročnega oddajanja in večjo zaščito tako najemodajalcev kot najemnikov. Pospešili bi postopke umeščanja v prostor (OPN in OPPN), poenostavili gradbena dovoljenja ter uvedli tako imenovani državni servis za občine za hitrejše umeščanje stanovanjskih projektov.

Z ugodnim financiranjem, investicijskimi skladi in javno-zasebnimi partnerstvi bi spodbudili gradnjo nepremičnin vseh cenovnih razredov. Stanovanjske sklade bi preoblikovali v ''učinkovitejše, bolj profesionalno vodene subjekte z večjo naložbeno sposobnostjo''. Prav tako bi vzpostavili centralni register stroškov, obvezne revizije večjih projektov in javno platformo za nadzor cen in pogodb.

Pri stranki Resni.ca bi ustanovili tako imenovani Slovenski razvojni sklad (SRS), ki bi kupoval zemljišča in financiral gradnjo pet tisoč stanovanj. Menijo, da se mora država kratkoročno vmešati samo tako, da pripomore k povečanju ponudbe na trgu s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin, pravica za nakup takih stanovanjskih enot pa se po njihovo mora vezati na državljanstvo.  

Pri spodbujanju tržnega reševanja stanovanjskega problema navajajo naslednje načine: normalizacija obrestnih mer, ukinitev davka na najemnine za najemniška stanovanja, ukinitev ali drastično znižanje zemljiških oziroma komunalnih prispevkov, drugačno državno politiko določanja zazidljivosti zemljišč in znižanje DDV za gradbeni material ter pohištvo. Menijo, da država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj.

Bobo

 

Pri Prerodu Vladimirja Prebiliča bi uvedli državne sheme najemnih stanovanj z možnostjo odkupa prek stroškovne najemnine. Omenjajo tako imenovani dunajski model socialnih najemnih stanovanj z gradnjo javnega najemnega fonda z dolgoročnimi najemnimi razmerji, pri čemer bo določen delež stanovanj namensko rezerviran za mlade.

Uvedli bi državni program izgradnje stanovanjskih sosesk, ki so tipske, grajene verižno in na državnih zemljiščih po Sloveniji z vso pripadajočo infrastrukturo. Zagovarjajo mrežo dostopnih najemnih stanovanj za vse mlade ne glede na družinski status in z jasnimi merili (dohodek) ter dolgoročnimi najemnimi pogodbami. Zagovarjajo program "prvega samostojnega stanovanja" z manjšimi, kakovostnimi enotami v javnem fondu z možnostjo prehoda v večje stanovanje ob spremembi potreb.

Pripravili bi celovit načrt ukrepov aktivacije praznih stanovanj, omenjajo namensko varčevanje za polog z državno spodbudo do določene višine in dodatne spodbude za mlade brez družinske in premoženjske podpore, polog kot akumulacijo skozi najem, pri čemer se del najemnine šteje kot kopičenje pologa in je po treh do sedmih letih omogočen prehod v odkup ali standardni kredit. V programu navajajo tudi zagotavljanje stanovanjske varnosti starostnikov.

Nepremičninski davek: kdo ga zagovarja, kdo ne?

Slovenija je celovit nepremičninski davek poskušala uvesti že leta 2014, vendar je zakon takrat razveljavilo ustavno sodišče. Od takrat država uporablja kombinacijo več različnih dajatev, med drugim davka od premoženja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Katere stranke torej zagovarjajo davek na nepremičnine? Proti so pri Demokratih Anžeta Logarja, stranki Resni.ca, skupni listi NSi, SLS in Fokus in stranki SDS.

Davek na nepremičnine medtem podpirajo v strankah Levica in Vesna, pri Prerodu Vladimirja Prebiliča bi obdavčili naložbene in prazne nepremičnine, Socialni demokrati podpirajo "celovito reformo obdavčitve nepremičnin, ki bi uvedla enoten in pravičen davek na premoženje", pri Gibanju Svoboda pa predvidevajo "prestrukturiranje davčnega bremena s ciljem aktivacije praznih nepremičnin in večje dostopnosti stanovanj".