Od začetka leta velja tako imenovani sistem 80/90/100, po katerem lahko starejši zaposleni delajo manj časa za nekoliko nižjo plačo in v celoti priznane pravice iz socialnih prispevkov.
Kako se je sistem uveljavil v praksi po prvih dveh mesecih? Ali se kažejo težave? Kakšen je odziv delodajalcev?
"Zanima me, kdaj bi lahko začel delati s skrajšanim delovnim časom, a ne vem, kako naj to uredim in koliko bi po novem zaslužil," je povedal zaposleni v neformalnem pogovoru, ki ne želi biti imenovan. Izkazalo se je, da osnovnih pravil sistema ne pozna.
Preberi še
Pomembna novost 2026 – zapiranje mosta do upokojitve, kakšni so novi pogoji?
Z novim letom se uveljavljajo tudi spremembe pravic do nadomestila za brezposelnost.
13.01.2026
Višja starost, manj ur dela? Bo novi zakon za starejše deloval?
Številni odzivi na sprejet zakon, ki omogoča manj dela starejšim zaposlenim.
18.08.2025
Delati do 70. leta … je to sploh mogoče?
Bo zdravje dopuščalo, da bomo delali do vse višje starosti?
04.06.2025
Vlada potrdila pokojninsko reformo: Kaj prinaša bodočim upokojencem
Višji odmerni odstotki, večje vdovske in družinske pokojnine, uvedba 250 evrov zimskega dodatka. Kaj še?
09.05.2025
Za pravi vtis bo potrebnega več časa
Pri sindikatih pravijo, da zaznavajo zanimanje zaposlenih. "Vprašanja se pojavljajo, vendar, pričakovano, gre predvsem za osnovna, splošna vprašanja članic in članov, ki predvsem zbirajo informacije, kaj sprememba prinaša, kaj to pomeni v praksi in konkretno zanje," je odgovorila Sanja Leban Trojar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Minister Luka Mesec: "S skrajšanim delovnim časom za starejše želimo zagotoviti, da bodo lahko delali dlje in bo prehod v upokojitev mehkejši."
"Za kaj bolj konkretnega, tudi za odzive delodajalcev, bo verjetno preteklo še nekaj časa," je odgovorila.
Delavec, starejši od 58 let, se lahko po novem z delodajalcem dogovori, da mu delovni čas skrajša na 80 odstotkov, plačo zniža na 90 odstotkov, hkrati pa zadrži 100-odstotne pravice iz prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Do leta 2035 se bo starostna meja za vstop v sistem postopoma povišala na 60 let. Delavec je lahko tudi mlajši, če ima dopolnjenih 35 let delovne dobe.
"Ukrep 80/90/100 velja šele dva meseca, zato je za kakršnekoli analize oziroma ocene uspešnosti ukrepa še prezgodaj," odgovarjajo z Ministrstva za delo.
Minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden na kariernem sejmu v Celju povedal, da želijo s skrajšanim delovnim časom za starejše zagotoviti, da bodo lahko delali dlje in da bo prehod v upokojitev mehkejši.
V prvih dveh mesecih v sistem 228 zaposlenih
Ker morajo delodajalci z zaposlenimi skleniti nove pogodbe o delu po skrajšanem delovnem času, so nam lahko z ministrstva posredovali natančne številke o tistih, ki so do zdaj začeli delati po novem sistemu.
V zasebnem sektorju je na skrajšani delovni čas po sistemu 80/90/100 prešlo 135 zaposlenih, v javnem pa 93 zaposlenih. Skupaj torej 228 zaposlenih.
Vlada namerava celostno analizo učinkovitosti tega ukrepa pripraviti po dveh letih od uveljavitve, so še pojasnili na ministrstvu za delo. Takrat bodo z rezultati seznanili socialne partnerje in z njimi opravi razpravo o primernosti ukrepa, so odgovorili za Bloomberg Adria.
Starost ob upokojitvi ne narašča več
Povprečna starost zaposlenih ob upokojitvi se je sicer v zadnjih letih ustalila in ne narašča več, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Pri ženskah se je lani celo nekoliko znižala.
Ženske so se lani v povprečju starostno upokojile pri 61 letih in devetih mesecih starosti, leta 2024 pa pri 61 letih in 11 mesecih starosti. Pri moških je povprečna starost ob upokojitvi že štiri leta nespremenjena – 62 let in deset mesecev.