Nižje obrestne mere lani ohladile dobičke bank v Sloveniji, a ne vseh

Nekatere največje banke, ki delujejo tudi na slovenskem trgu, so že objavile svoje poslovne rezultate za leto 2025 – in kljub izzivom, povezanim z nižjimi obrestnimi merami, so nekatere dosegle rekordne številke. Tako sta UniCredit in Intesa Sanpaolo zabeležila medletno višje dobičke, deležni pa jih bodo tudi delničarji. Kako se banke soočajo z nižjimi obrestnimi prihodki, rastjo stroškov, kreditno dinamiko in pričakovanji delničarjev?

Čeprav so večji subjekti že predstavili rezultate poslovanja, nekateri drugi manjši igralci, ki poslujejo v Sloveniji, tega še niso objavili. Tudi OTP Slovenija letnega poročila še ni objavil, zato smo primerjali devetmesečne podatke. Najprej pa poglejmo, kaj o poslovanju bank kažejo podatki Banke Slovenije (BS).

Dobičkonosnost nižja, a stabilna kreditna rast

Po podatkih BS je celoten bančni sistem v Sloveniji zaključil leto 2025 z 991 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo – kar je 17,4 odstotka manj kot v letu 2024. Glavni razlog za upad je zmanjšanje obrestnih prihodkov, ki se je zgodilo v okolju, kjer je Evropska centralna banka znižala ključne obrestne mere. Neobrestni prihodki so se sicer povečali, neto oslabitve in rezervacije pa ostajajo nizke, čeprav so se proti koncu leta nekoliko okrepile.

Donosnost kapitala (ROE) je znašala 14,4 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke manj kot leto prej, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem. Bilančna vsota se je povečala na 57,7 milijarde evrov, kar kaže na krepitev kreditne aktivnosti.

Krediti nebančnemu sektorju so se povečali za 8,6 odstotka, predvsem zaradi vse več kreditov gospodinjstvom – stanovanjskih kreditov je več za 8,8 odstotka, potrošniških pa za skoraj 10 odstotkov. Kreditiranje nefinančnih družb je raslo bolj zmerno, medtem ko je kreditiranje tujcev skokovito naraslo.

Naložbe bank v vrednostne papirje so se povečale na 14,7 milijarde evrov, predvsem državnih obveznic, katerih obseg se je povečal za 19 odstotkov. Po drugi strani so se presežki likvidnih sredstev zmanjšali, kar najverjetneje odraža normalizacijo po obdobju visokih monetarnih spodbud. Na strani pasiv so depoziti ostali ključni vir financiranja - še zlasti vloge gospodinjstev, ki zajemajo precej večji delež kot prej. Kaj točno gospodinjstva počnejo ali ne počnejo s prihranki, si lahko preberete tu.

UniCredit: rekordni dobiček, ki bi lahko še rasel

UniCredit je za leto 2025 poročal o 10,6 milijarde evrov čistega dobička, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2024. Donosnost kapitala (ROTE) je dosegla 19,2 odstotka, kar uvršča banko med najdonosnejše evropske banke. Skupni prihodki so ostali robustni kljub nižjim obrestnim meram, stroški so ostali tako rekoč nespremenjeni, NPL (slaba posojila) pa ostajajo nizka (≈1,6 odstotka).

Delničarji bodo deležni 9,5 milijarde evrov skupnih izplačil, od tega 4,75 milijarde evrov v dividendah. UniCredit si je postavil ambiciozne cilje: približno 11 milijard evrov čistega dobička v letu 2026 in nadaljnjo rast neto prihodkov do približno 25 milijard evrov. Banka namerava še naprej vlagati v digitalno preobrazbo, umetno inteligenco in tehnološko odličnost, hkrati pa ostati osredotočena na rast kreditnega portfelja in pridobivanje tržnih deležev.

Intesa Sanpaolo: močna profitabilnost in široka distribucija dobička

Skupina Intesa Sanpaolo je poslovanje 2025 zaključila z 9,3 milijarde evrov čistega dobička – kar je 7,6 odstotka več kot v letu 2024. Prihodki so se povečali predvsem zaradi: rasti neto provizij, rasti prihodkov iz zavarovalništva in močnih dobičkov iz finančnih instrumentov.

Operativni stroški so se zmanjšali, kapitalska ustreznost pa ostaja visoka. Banka je napovedala izplačilo 6,5 milijarde evrov dividend in 2,3 milijarde evrov odkupa lastnih delnic, kar kaže na zavezanost agresivnemu vračanju kapitala delničarjem.

Intesa Sanpaolo napoveduje nadaljnjo krepitev poslovnih rezultatov s ciljem doseči okoli 10 milijard evrov čistega dobička v 2026, vključno s stabilno rastjo provizijskih prihodkov in zavarovalnih produktov. Bonitetna stabilnost in široka ponudba produktov bosta ostali stebra strategije, skupaj z nadaljnjimi investicijami v tehnologijo in digitalne kanale.

NLB: solidna rast posojil in stabilna donosnost

Pri NLB Skupini je čisti dobiček znašal 503,1 milijona evrov, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a še tretje leto zaporedoma presega pol milijarde evrov. Glavne značilnosti rezultata so: stabilizacija obrestnih prihodkov kljub znižanim obrestnim meram, dvomestna rast posojil na ključnih trgih, rast neobrestnih prihodkov in povečanje stroškov zaradi strateških investicij in rasti segmentov, kot je lizing.

NLB poudarja, da rast posojil in rast vlog do potrošnika zagotavljata stabilno likvidnost, medtem ko je kapitalna struktura močna in podpira izplačilo dividend ter nadaljnjo rast. Skupna izplačila delničarjem v letu 2025 so znašala 257,2 milijona evrov. Izplačilo dividend v vrednosti polovice dobička iz leta 2024 je bilo strukturirano v dve tranši. Pričakovano razmerje izplačil v vrednosti 55 odstotkov v letu 2026 (če ne bo pomembnih združitev in prevzemov) pa dodaja še eno leto k zgodovini naraščajočih izplačil dividend.

Napoved za 2026: Banki se obeta nadaljevanje stabilne rasti kreditov, saj ostaja povpraševanje po posojilih veliko, zlasti pri gospodinjstvih in podjetjih. Čeprav nizek obrestni režim še vedno pritiska na neto obrestne prihodke, naj bi višanje kreditne rasti in širitev storitev, kot sta lizing in upravljanje premoženja, prispevala k povečanju skupnih prihodkov. Digitalna učinkovitost naj bi dodatno znižala stroške poslovanja, kar bo podpiralo višanje marž. Redni prihodki naj bi v 2026 presegli 1,3 milijarde evrov.

 

OTP Skupina Slovenija: močna likvidnost in visoka donosnost

Čeprav OTP Skupina Slovenija še ni objavila celotnega letnega poročila, podatki za prvih devet mesecev 2025 kažejo, da je dosegla močne rezultate: 219 milijonov evrov dobička in 15,9-odstotni ROE. Neto obrestna marža je ostala robustna pri 3,01 odstotka kljub znižanju tržnih obrestnih mer, zahvaljujoč močnemu portfelju kreditov in stabilnim depozitom. Kapitalna struktura je zelo močna, s kapitalnim količnikom 20,9 odstotka in likvidnostnim kritjem (LCR) nad 380 odstotkov.

Bonitetna agencija Moody’s je zvišala dolgoročno bonitetno oceno banke, kar dodatno potrjuje finančno stabilnost in zmožnost obvladovanja tveganj. Pri OTP za letos pričakujejo ohranjeno ali celo izboljšano donosnost, podkrepljeno z nadpovprečno likvidnostjo in močno kapitalsko bazo. Stabilna neto obrestna marža in rast kreditnega portfelja bosta podpirali prihodke, medtem ko bi lahko digitalne investicije zmanjšale stroške. 

Dobičkonosnost ni več rezultat izjemnih razmer

Leto 2025 ni bilo več rekordno po višini dobička, je pa bilo leto normalizacije in utrjevanja poslovnih modelov. Glavno vprašanje za leto 2026 bo, ali bodo banke lahko obdržale donosnost predvsem z rastjo obsega poslovanja in boljšo provizijsko strukturo, hkrati pa omejile rast stroškov. Drugi izziv je, kako učinkovito izrabiti digitalizacijo in nove tehnologije za izboljšanje uporabniške izkušnje, ne da bi to pomenilo nesorazmerno rast stroškov.

Ob tem je pomembno še eno sporočilo: banke vstopajo v leto 2026 z ambicioznimi napovedmi rasti dobička kljub bolj umirjenemu makroekonomskemu okolju. To pomeni, da se dobičkonosnost vse bolj opira na učinkovitost, obseg poslovanja in optimizacijo stroškov – manj pa na izjemne razmere, ki so jih ustvarile visoke obrestne mere v letih 2023 in 2024.