V prvem polletju narasel obseg posojil v Sloveniji, sledi ohlajanje

Ob koncu prvega polletja leta 2022 so slovenske banke zabeležile rast obsega posojil, a je bila ta v juniju manjša kot v petih mesecih prej. Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo ohlajanje zadolževanja v naslednjih 12 mesecih, saj zaradi upočasnjevanja svetovnega gospodarstva pričakujejo večjo previdnost bank pri izdaji posojil in manj povpraševanja po njih, medtem ko boj z inflacijo viša obrestne mere.

Junija letos so posojila nebančnemu sektorju v Sloveniji znašala 26,5 milijarde evrov, kar je 55 odstotkov aktive slovenskih bank. Decembra lani so posojila znašala 25 milijard evrov; v letošnjem letu do junija je skupna količina posojil nebančnemu sektorju tako narasla za 1,5 milijarde evrov. To po podatkih Banke Slovenije (BS) predstavlja 10,7-odstotno rast glede na enako obdobje lani.

"Medletna rast obsega kreditov nebančnemu sektorju se je še nekoliko okrepila in je še naprej vidno presegala povprečje evrskega območja, po zaostajanju za njim v prvem letu pandemije," so zapisali pri Banki Slovenije.

Obseg posojil se je junija povečal za 219 milijonov evrov, kar je manj kot v prvih petih mesecih letos. V okviru posojil nebančnemu sektorju ob koncu prvega polletja največji delež predstavljajo posojila gospodinjstvom, ki znašajo 11,7 milijarde evrov oziroma slabo četrtino aktive. V juniju je bilo posojil gospodinjstvom za slabih sto milijonov evrov, kar je nad povprečjem prejšnjih petih mesecev.

Največji del posojil gospodinjstvom predstavljajo stanovanjska in potrošniška posojila; obseg stanovanjskih kreditov je v juniju beležil 12-odstotno rast, medtem ko so bili potrošniški krediti v upadu. "Medletna rast stanovanjskih posojil se je junija okrepila na 11,9 odstotka in ostala med najvišjimi v evrskem območju. Obseg potrošniških posojil je junija ostal medletno za 2,5 odstotka nižji, a se upad v zadnjem letu znižuje. V evrskem območju je povprečna rast znašala 3,3 odstotka," pravijo pri BS.

Rast stanovanjskih posojil je posledica višjih cen nepremičnin, nižjih obrestnih mer v izbranem obdobju, realne rasti plač in izboljšanja zaupanja potrošnikov v letih pred pandemijo, menijo analitiki Bloomberg Adria.

Posojila nefinančnim družbam so znašala 10,1 milijarde evrov. Povečanje obsega teh posojil je bilo junija s 86 milijoni evrov manjše kot v povprečju predhodnih petih mesecev, medletna rast pa se je okrepila na 13,1 odstotka. Tako še naprej ostaja med najvišjimi v evrskem območju.

Vsa izdana posojila slovenskih bank so ob koncu drugega četrtletja znašala 65 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je na ravni ostalih držav v regiji Adria, a precej nižje od držav Zahodne Evrope, še ugotavljajo naši analitiki. V Nemčiji znaša delež posojil v BDP 83 odstotkov, v Avstriji 92 odstotkov, medtem ko v Franciji in Španiji presega sto odstotkov.

Slovenija ima najnižje obrestne mere na potrošniška posojila v regiji Adria; v zadnjih desetih letih so se znižale s povprečne ravni 12,06 odstotka na povprečno raven 3,27 odstotka. Po podatkih Banke Slovenije je pri posojilih s fiksno obrestno mero ta pri šestih odstotkih višja od povprečja evroobmočja (5,6 odstotka), medtem ko je za posojila z variabilno obrestno mero pri 4,6 odstotka ta nekoliko nižja od povprečja evroobmočja, kjer znaša 5,7 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar