Po dobrem tednu na Ljubljanski borzi delnica Vzajemne kotira krepko nad nominalno vrednostjo, presegla je tudi prvi milijon evrov prometa. Nekaj pa analitikom bode v oči:
"Pri trenutni tržni ceni delnice 2,6 evra (op.p.: vrednost dosežena v zadnjem torkovem poslu) je P/B Vzajemne 2,4-kraten, kar je več kot pri regionalnih in evropskih zavarovalnicah. Poleg tega ostale primerljive zavarovalnice dosegajo pozitivne dobičke in pozitivne donose na kapital, zato je z vidika vrednotenja nelogično, da je razmerje P/B Vzajemne tako visoko."
Te besede je naš analitik Mihael Blažeković zapisal po torkovem trgovanju. Od takrat je delnica ponovno splezala nad tri evre, današnje trgovanje pa je končala krepko pod to vrednostjo. Več o analizi Vzajemne pišemo tukaj.
Zaradi ogromnih nihajev vrednosti delnice Vzajemne, smo se obrnili tudi na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Bo sledil nadzorni postopek?
Preden se odmaknemo od Ljubljanske borze: izračunali smo tudi, koliko bi lahko znašale dividende slovenski blue chipov.
Evropska napaka - kdo bo plačal?
Medtem ko v Sloveniji teče debata o novem bloku jedrske elektrarne, se o njej razpravlja tudi na nivoju Evropske unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je bila evropska odločitev o opustitvi jedrske energije strateška napaka, kar je dodatno pokazala vojna v Iranu:
"Pri fosilnih gorivih smo popolnoma odvisni od dragega in nestanovitnega uvoza. Zaradi tega smo v strukturno slabšem položaju v primerjavi z drugimi regijami."
Celoten članek preberite tukaj.
Kupovati Ameriko ali Evropo?
Ameriške delnice se letos soočajo z naraščajočim tveganjem ostre razprodaje, saj zaostrovanje vojne v Iranu škodi svetovnim trgom, meni veteranski strateg Ed Yardeni, ki je posodobil svoje obete za to, kar opisuje kot "čase hitrih sprememb".
"Verjetnost zloma ameriške borze je 35-odstotna."
To so besede Yardenija, ki je verjetnost tržnega zloma do konca leta zvišal s prejšnjih 20 na 35 odstotkov. Hkrati je verjetnost tako imenovanega "meltupa" - rasti, ki jo bolj kot temeljni dejavniki poganja navdušenje vlagateljev - znižal na le pet odstotkov, s prejšnjih 20.
Do spremembe teh uteži prihaja v času, ko so cene nafte poskočile nad 100 dolarjev za sod, vlagatelji pa se pripravljajo na dolgotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko stroške energije potisnil še višje. Pričakovanja glede znižanj obrestnih mer ameriške centralne banke so se že zmanjšala, saj so se vlagatelji sprijaznili z možnostjo hkratne počasnejše rasti in višje inflacije.
Povratek bitcoina?
Od začetka vojne proti Iranu je cena bitcoina ostala razmeroma stabilna oziroma se je še povečala. Bitcoin je presegel celo zlato, ki naj bi bilo varno zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Kaj se dogaja na trgu kriptovalut?
"Relativna 'moč' na trgu kriptovalut v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti je osvežujoča, saj so bile kriptovalute v zadnjih mesecih eden izmed najšibkejših naložbenih razredov."
To so besede analitika Ilirike Domna Kregarja. ''Kljub temu relativna moč ne pomeni izrazite rasti, temveč za zdaj predvsem to, da se padanje cen ni nadaljevalo," je dodal.
Prihaja BYD - kaj pa cene
V Slovenijo je po mesecih ugibanj in napovedi uradno zapeljal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, kitajski BYD. Znamka, ki se ponaša z napredno baterijsko in polnilno tehnologijo, bo slovenskim kupcem ponudila devet modelov: štiri EV in pet priključnih hibridov.
Njihov cenovni razpon je precejšen, saj bo znamka, ki je v Evropi prisotna na 36 trgih, na Madžarskem pa ima tudi proizvodni obrat, začela s cenami od 18.990 evrov za najcenejši mestni model dolphin surf. Za najdražji model sealion 7 pa bo treba odšteti 47.300 evrov.
"Prav gotovo ne bomo šli v cenovno vojno. BYD je večini dosegljiva premijska znamka (premium accessible), kar pomeni, da nam ni v interesu biti najcenejši."
Je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal David Kušanić, namestnik direktorja BYD za Slovenijo in Hrvaško.
Ste v napačni pisarni?
V času izrazitih gospodarskih in geopolitičnih pretresov podjetja vse težje načrtujejo dolgoročne strategije. O tem, kako globalne napetosti, politični cikli in domače reforme vplivajo na poslovne odločitve, smo se pogovarjali s Petro Juvančič, izvršno direktorico Združenja Manager. Po desetletju, ko je bila njena prioriteta materinstvo, danes vodi eno najvplivnejših gospodarskih združenj v državi.
V intervjuju za Bloomberg Adria je med drugim dejala:
"Ko imaš za mizo zgolj isto misleče, si zagotovo v napačni pisarni."
Več o kontekstu te izjave preberite v intervjuju.
Kaj bodo 'rodile' grožnje
Prejšnji četrtek je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrekel besede, ki so sprožile burne odzive, ne le v Budimpešti, temveč celo v evropski administraciji v Bruslju, ki sicer velja za precej naklonjeno Ukrajini:
"Upamo, da določena oseba v EU ne bo še naprej blokirala 90 milijard evrov oziroma prve tranše pomoči, da bodo ukrajinski vojaki lahko dobili orožje. V nasprotnem primeru bomo naslov te osebe posredovali našim oboroženim silam, našim fantom. Naj ga pokličejo in se z njim pogovorijo v svojem jeziku."
Čeprav so številni evropski opazovalci, kritični do Orbana, spor glede naftovoda doslej videli predvsem kot njegov ciničen predvolilni manever pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, je izjava Zelenskega zabrisala politične razlike med glavnimi madžarskimi tekmeci. To nakazuje, da bi Budimpešta lahko ohranila kritičen odnos do Kijeva tudi v primeru, če Orban izgubi oblast.
.webp){kind=icon}
