Analitiki: Euribor čez leto dni pri treh odstotkih

Do naslednjega zasedanja Evropske centralne banke (ECB), ki bo 27. oktobra, nas loči le še deset dni. Na zasedanju bodo centralni bankirji odločali o novem dvigu ključnih obrestnih mer. Prvi signali, vezani na obet vnovičnega večjega dviga obrestnih mer ECB, se že odražajo na vseh ročnostih referenčne medbančne obrestne mere euribor. Omenjena pričakovanja serije dvigov so namreč že vračunana v obrestno mero. Trenutno se najbolj opazno krepi 12-mesečni euribor, ki se po zadnjih podatkih približuje 2,7 odstotka. Sledita šestmesečni euribor, ki je prebil mejo dveh odstotkov, in trimesečni euribor, ki se trenutno zadržuje pri 1,4 odstotka.  

Na višino euriborja sicer vpliva več dejavnikov: ponudba in povpraševanje po likvidnosti, pričakovanja bank glede gibanja ključnih obrestnih mer ter pričakovanja glede izgledov za gospodarsko rast in inflacijo, omenjajo na Banki Slovenije (BS).

Višina euriborja zanima predvsem najemojemalce dolgoročnejših posojil. Večina bank največkrat uporablja šestmesečni euribor, nekaj bank tudi trimesečnega, le redke pa 12-mesečnega. Poleg euriborja so za višino mesečnih obrokov posojil pomembni tudi pribitki bank, ki lahko znašajo odstotek ali dva.

Napovedi analitikov: Zgolj do ali tudi prek treh odstotkov?

Mnenja analitikov, ki so odgovarjali na anketno vprašanje, so deljena. Na anketo je odgvorilo 11 analitikov in upravljavcev premoženja. Dobra tretjina jih meni, da bo šestmesečni euribor ob koncu naslednjega leta znašal 2,5 odstotka, dobra tretjina pa, da se bo povzpel na 3,25 odstotka.

"Glede na trenutna tržna pričakovanja naj bi tri- in šestmesečna medbančna obrestna mera euribor do sredine prihodnjega leta presegla tri odstotke," meni Matic Novak, vodja upravljanja z bilanco banke v Novi Ljubljanski banki (NLB). Razlog za dodatno zaostrovanje denarne politike ECB, ki v svojih potezah sledi ameriški centralni banki, je tudi v tem, da omejuje izgubljanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Vrednost evra se je letos v primerjavi z dolarjem zmanjšala za 13 odstotkov. Danes bomo za en evro prejeli zgolj 98 ameriških centov, medtem ko bi ob novem letu prejeli en dolar in 13 centov.

Ob tem Novak še opozarja, da so zaradi visoke nihajnosti na finančnih trgih tovrstne napovedi lahko zelo nezanesljive, saj vsaka pomembnejša novica močno premakne pričakovanja. Bližajo se tudi objave podatkov za gospodarsko rast v tretjem četrtletju, ki bodo skupaj z inflacijskimi podatki nadaljnje determinirali denarno politiko ECB, še dodaja Novak.

Kaj nam pove slika obrestnih zamenjav?

Prihodnost je negotova. Vseeno pa je zanimivo dogajanje na trgu obrestnih zamenjav (EUR Swaps), torej zamenjav iz spremenljive v fiksno obrestno mero za kreditne posle na medbančnem trgu ob različni ročnosti oziroma zapadlosti. Iz višine obrestnih mer po različnih ročnostih, torej oblike krivulje ročnosti, lahko vidimo, da trg vseeno pričakuje, da se bo v prihajajočih letih ustvarila "pokrovka" oziroma da se bodo obrestne mere umirile okrog ravni treh odstotkov. To implicira, da tudi euribor v prihodnosti ne bo bistveno presegel ravni treh odstotkov.

Seveda se lahko v primeru pomembnejših novic to tudi spremeni; tudi kratkoročne obrestne mere se lahko začasno (podobno kot trenutno v ZDA) dvignejo od pol do ene odstotne točke nad obrestne mere za daljše ročnosti.

 

Bloomberg

Lahko pride do težav pri odplačevanju posojil

"Poslabšanje gospodarskih obetov v kombinaciji s spremenjenimi pogoji financiranja lahko zmanjša zmožnost odplačevanja dolgov, še posebej gospodinjstev in podjetij, ki so najbolj prizadeta zaradi vse višjih cen energije," so nedavno opozorili na Banki Slovenije. Previdnost vseh, ki bodo najemali posojila, tako ni odveč. Ob tem dodajmo, da so nekatere banke celo umaknile možnost najema stanovanjskih posojil po fiksni obrestni meri.

Centralni bankirji so še opozorili, da poslabšanje makroekonomskih obetov lahko vpliva tudi na kakovost sredstev in dobičkonosnost kreditnih institucij. Padec cen premoženja lahko v finančnih institucijah privede do dodatnih likvidnostnih potreb in posledično vpliva na nihajnost trgov.