Občine od vlade terjajo, da višino povprečnine uskladi z inflacijo

Združenja slovenskih občin so na ministrstvo za finance poslala skupen dopis, v katerem vladi predlagajo, da dvigne povprečnino za letošnje in naslednji dve leti. Vlada bi lahko povprečnino za letos zvišala z rebalansom proračuna, ki ga bosta vlada in parlament sprejemala jeseni.

"Veliko županov se sooča s podražitvami gradbenih projektov, ki so že v teku in katerih vrednost je v zadnjem času skokovito narasla. Ne vemo še, kako bomo pokrili razliko v višini investicij, ki ni bila načrtovana," je za Bloomberg Adria povedal David Klobasa, župan občine Sv. Trojica. "Prav tako se tudi nam in našim proračunskim uporabnikom, kot so vrtci, dražijo stroški, ki jih bo nekako treba pokriti."

Kako se financirajo občine?

Občine se financirajo iz treh virov. Prvi so lastna sredstva, predvsem dohodnina in drugi davki. Drugi vir so državna in evropska sredstva, tretji pa zadolževanje. Država občinam vsako leto odstopi del dohodnine za izvrševanje nalog, ki so zakonsko določene: skrb za prostorsko načrtovanje in gradnjo objektov, gradnja lokalne cestne infrastrukture, komunalne storitve, izvajanje lokalnih služb na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, skrb za lokalni red in mir, spodbujanje športa in kulture ter mnogo več.

Za te dejavnosti ministrstvo za finance izračuna povprečno višino stroškov občine na prebivalca, imenovano povprečnina. Povprečnina se nato zmnoži z posebnimi indeksi, ki upoštevajo starostno strukturo prebivalstva občine, njeno površino ter dolžino lokalnih cest in javnih poti. Tako se ugotovi, koliko sredstev pripada posamezni občini. Če prihodki od odstopljene dohodnine ne pokrijejo vseh stroškov, država iz državnega proračuna pokrije razliko – največ je država občinam doplačala leta 2016, ki je znesek finančne izravnave znašal 36,3 milijona evrov.

Občine sedaj opozarjajo na več nepravilnosti pri izračunu povprečnine, od vlade pa pričakujejo, da jih bo odpravila že letos. Če bo vlada v celoti upoštevala predlog občin, bi se proračunska poraba letos zvišala 183 milijonov evrov, naslednje leto za 258 milijonov evrov, v letu 2024 pa 272 milijonov evrov.

Kje je težava?

Prvi kamen spotike je inflacija. Pred leti je ta bila izvzeta iz enačbe za izračun povprečnin, kar do sedaj – ob nizki stopnji inflacije – ni bilo problematično. Ob narasli inflaciji, ki avgusta znaša že enormnih 11 odstotkov, občine vlado pozivajo, da stopnjo inflacije ponovno vrne v enačbo že letos, ob rebalansu proračuna. Ob upoštevanju inflacije bi se povprečnina za letos zvišala za 75,1 evra, glede na napovedi inflacije pa bi občine prejele "inflacijski dodatek" v višini 96,9 evra na prebivalca v letu 2023 in 112,6 evra v letu 2024.

Pri tem je treba upoštevati, da bi se od višine povprečnine odbilo še 21,56 evra za naloge, ki jih je prevzela država po Zakonu o finančni razbremenitvi občin. Povprečnina bi po predlogu občin tako v letu 2022 znašala 736,66 evra, 776,4 evra za naslednje leto in 783,03 evra za leto 2024. Višina povprečnine, kot jo določa dogovor med ministrstvom za javno upravo in občinami, za leto 2022 znaša 645, za leto 2023 pa 647 evrov.

"Poudarimo pa naj, da v izračunih niso všteti stroški dviga plač, zato ga lahko ocenimo za izredno zmernega. Ob upoštevanju dviga plač bi bil predlagan znesek nedvomno višji," so občine zapisale v dopisu vladi.

V dopisu so občine vlado zaprosile tudi, da se za blaženje posledic dviga cen energentov in električne energije med t. i. zaščitene odjemalce vključi tudi ukrepe za občine ter posredne in neposredne uporabnike njihovih proračunov, ki zaenkrat še niso vključeni med upravičence ukrepov.

Prav tako pozivajo k spremembi zakona o izvrševanju proračuna, ki bi iz kvote zadolževanja izvzel kredite za gradnjo stanovanj, saj gre za investicije, ki se s prodajo oziroma oddajo na dolgi rok povrnejo.

Za mnenje smo prosili ministrstvo za finance. Njihov odgovor še čakamo in ga bomo objavili takoj, ko ga prejmemo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar