Airbnb podražil nepremičnine za skoraj petino

Vse zahodnoevropske države so močno omejile kratkoročno oddajanje nepremičnin, predvsem zaradi negativnega vpliva na nepremičninski trg.

Tako so se denimo v Barceloni stanovanja, ki so na znani platformi Airbnb najbolj dejavna, v zgolj enem letu podražila za 17 odstotkov, najemnine pa sedem. V preostalih soseskah v Barceloni so se nepremičnine podražile za slabih pet, najemnine pa dva odstotka. Še večji porast je recimo v Lizboni, kjer so najemnine na najbolj zaželenih lokacijah v enem letu poskočile za več kot 35 odstotkov.

Podobne zgodbe prihajajo tudi iz drugih evropskih prestolnic in priljubljenih turističnih destinacij, kjer so prav zaradi prevelikega pritiska na cene nepremičnin uvedli številne omejitve za kratkoročni najem. Bodisi so ga omejili na del mesta bodisi na število dni v letu, ko lahko lastniki svoja stanovanja kratkoročno oddajajo turistom. V Italiji so denimo celo povečali davčno stopnjo, in sicer na 22 odstotkov za prvo stanovanje in 25 odstotkov za vsako naslednjo nepremičnino.

Depositphotos

Nov zakon še letos

Omejitve se obetajo tudi v Sloveniji. Sredi tega meseca bo namreč ministrstvo za gospodarstvo v javno razpravo poslalo predlog, ki bo urejal tudi to področje. Po do zdaj znanih informacijah je jasno, da bo kratkoročno oddajanje na splošno omejeno na določeno število dni v letu, omejitve in pooblastila pa bo zakonodajalec prepustil občinam, ki poznajo težave, ki jih kratkoročno oddajanje prinaša.

Negativne posledice na nepremičninski trg pri nas ima kratkoročno oddajanje predvsem v Ljubljani, na Obali in gorenjskih turističnih središčih. Župan Ljubljane Zoran Janković je predlog že poslal ministrstvu, kakšen je bil, pa ni želel razkriti. V nasprotju z Ljubljano, kamor turisti prihajajo vse leto, je težava v preostalih območjih predvsem ta, da so mestna središča polna v turističnih sezonah, zunaj njih pa samevajo.

Ljubljana je posebna

Katja Rezman iz Združenja sobodajalcev meni, da uvedba tujih modelov omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin niso rešitev, ker gre za večmilijonska urbana središča, ki nimajo dosti skupnega s slovenskim prostorom.

"Dodatna težava tovrstnih razprav je, da se vse meri po Ljubljani. In Ljubljana je posebna, saj nima kaj dosti zveze s preostankom države. Ljubljana je žrtev lastnega uspeha. Razvila se je v priljubljeno turistično destinacijo, kar je ustvarilo povpraševanje po nočitvenih zmogljivostih, ki mu stanovanjska politika ni sledila," ocenjuje.

"Še bolj pa je žrtev nepremičninskih špekulacij, ker ko vidimo, kaj se v Ljubljani gradi in kako se prodaja, je takoj jasno, da ni v prvem planu reševanje stanovanjskih težav," poudarja Rezmanova. Meni, da položaj v prestolnici ni primerljiv s položajem po Sloveniji.

Trenutno se trikrat več stanovanj oddaja prek Airbnbja kot za dolgoročni najem

Da je turizem preveč posegel v življenje Ljubljančanov, meni tudi Anže Kozak, ki s svojima somišljenikoma Tadejem Štrokom in Kerryjem Mahmetom pripravlja platformo, s katero želijo ozaveščati ljudi glede negativnega vpliva kratkoročnega oddajanja.

"Glavna težava je, da se zaradi neustrezne regulacije spreminja podoba mesta. Zdi se, da Ljubljana primarno ni več namenjena lokalcem, ampak predvsem turistom in z njimi lovi zaslužke. Airbnb in podobne platforme iz mesta izrinjajo lokalno prebivalstvo, saj se zaradi odsotnosti vsakršnih omejitev in bizarno nizke obdavčitve vse več lastnikov stanovanj odloča, da svoje stanovanje raje odda turistom," pravi Kozak.

"Trenutno imamo na Airbnbju na voljo približno trikrat več stanovanj za kratkoročni kot na Nepremičnine.net za dolgoročni najem. Turistifikacija mesta, ki smo ji priča v Ljubljani v zadnjem desetletju, s seboj prinaša številne negativne posledice. Spreminja se tip lokalov, vpliva na kulturne prireditve, v neturističnih mesecih v mestu vlada velika praznina, v mestu je vse manj družin z otroki," poudarja Kozak. Dodaja, da so marsikje po svetu te znake že prepoznali in ustrezno ukrepali.

Osebni arhiv

Airbnb je privilegiran

Po Kozakovih besedah ima kratkoročno oddajanje vpliv tudi na cene nepremičnin in najemnin. "S tem, ko je na najemnem trgu manj stanovanj, je povpraševanje toliko večje od ponudbe, kar najemodajalcem omogoča, da postavljajo vse višje najemnine, pa tudi vse bolj nemogoče pogoje najema. Airbnb tako posredno viša cene tako lastništva kot najema ter otežuje, če že ne onemogoča, da bi si primerna stanovanja zagotovili tisti, ki želijo v mestu živeti, študirati ali delati."

Kot navaja Kozak Airbnb ob trenutni zakonodaji pomeni nelojalno konkurenco hotelom, saj so ti za izvajanje iste dejavnosti zavezani k popolnoma drugačni regulaciji in višji obdavčitvi. "Gre za podobno zgodbo kot pri platformi Uber, ki poskuša iz trga izriniti taksiste. Platforme iz Silicijeve doline so znane po tem, da izigravajo in izkoriščajo obstoječe zakonodaje na račun razvoja tehnologije. Na takšne stvari moramo kot družba biti pozorni in se nanje hitreje odzvati."

Zakaj bi nekdo oddajal dolgoročno, če prek Airbnbja zasluži več?

"Raziskave kažejo, da enoodstotno povečanje števila enot, ki se oddajajo na Airbnbju, povzroči tudi okoli enoodstotno zvišanje cen stanovanj in najemnin. Glede na to, kako se je v Ljubljani razpasel Airbnb in kako so podivjale cene najemnin, je to zelo otipljivo tudi v praksi," je do kratkoročnega oddajanja kritičen Kozak in postreže s konkretnimi številkami. "Tisti, ki dolgoročno oddaja garsonjero, na leto neto zasluži nekaj več kot štiri tisočake, tisti, ki pa jo oddaja preko Airbnbja, pa več kot 11 tisoč evrov. Razlika je očitna."

V Združenju sobodajalcev se zavzemajo, da bi omejitve sprejemale občine, ki poznajo problematiko, saj se mesto razlikuje od mesta. "Večina sobodajalcev po Sloveniji svoje nočitvene zmogljivosti oddaja v nepremičninah, v katerih tudi živijo. Turizem je predvsem na podeželju pomembna panoga za ohranjanje poseljenosti in tradicionalne kulture. Bivanje pri sobodajalcih je izbira turista, ker omogoča najpristnejši stik z okoljem, in čeprav si nekatera hotelirska združenja obetajo in lobirajo za omejevanje te dejavnosti, morajo vedeti, da marsikateri turist pač tja ne bo šel. In če ga ne bo, potem ne bo njegove turistične takse za lokalno okolje, potrošnje in tako naprej," še dodaja Rezmanova.