Občine 2022: Lokalne volitve v številkah

Danes potekajo osme lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Na praznik demokracije bomo volili župan(j)e ter članice in člane občinskih oziroma mestnih svetov.

Neuradni rezultati bodo na voljo po 20. uri. Volitve in udeležbo pa lahko spremljate na spletni strani Državne volilne komisije www.dvk-rs.si. Do 11.00 je bila volilna udeležba 12-odstotna.

Lokalne volitve v številkah

Zbrali smo ključne številke, ki so pomembne v luči lokalnih volitev – od števila kandidatk in kandidatov ter volilne udeležbe skozi zgodovino do stroška volitev in skupnega proračuna občin.

Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za županski stolček potegovalo 107 kandidatk in 511 kandidatov, skupaj 618 oseb. To pomeni, da za župansko funkcijo v povprečju kandidirajo štiri osebe na občino, pri čemer ima četrtina občin zgolj enega kandidata. Največja gneča na glasovnicah bo v mestnih občinah, kjer se za 12 stolčkov poteguje 74 kandidatk in kandidatov. Najstarejši kandidat za župana šteje 82 let, najmlajši pa 22.

Za mesto v občinskem oziroma mestnem svetu se poteguje 18.671 oseb, od tega 10.193 moških in 8.478 žensk. To je nekaj manj kot odstotek vsega slovenskega prebivalstva. Zakonodaja sicer določa, da morajo biti liste za mestne oziroma občinske svete spolno uravnotežene, pri čemer delež kandidatov posameznega spola ne sme biti nižji od 40 odstotkov.

Med kandidatkami in kandidati za občinske oziroma mestne svete je tudi 55 predstavnic in predstavnikov narodnostnih in romskih skupnosti.

Zakonodaja ne omejuje demokratične pravice kandidirati in biti voljen. Najstarejši kandidat tako šteje 92 let, najmlajši pa 18.

Lokalne volitve manj zanimive kot parlamentarne, bolj kot predsedniške

Pregled volilne udeležbe na lokalnih volitvah skozi leta kaže, da se Slovenci lokalnih volitev ne udeležujemo v bistveno večji meri kot ostalih volitev, če sploh. Leta 2018 je bila udeležba v prvem krogu lokalnih volitev 51,2 odstotka, samo v mestnih občinah pa 47,1 odstotka. Leta 2014 se je prvega kroga udeležilo 45,2 odstotka volivcev, leta 2010 48,8 odstotka, leta 2006 pa 53,2 odstotka. Volilna udeležba je primerljiva z udeležbo na predsedniških volitvah, medtem ko je udeležba na parlamentarnih volitvah praviloma višja, na predsedniških pa nižja.

Če se bo trend nadaljeval tudi letos, lahko pričakujemo volilno udeležbo nekje od 55 do 60 odstotkov – kar je še vedno malo glede na to, da je lokalne okolje tisto, v katerega smo najbolj vpeti in ki ima zato neposreden vpliv na naše življenje. Občine namreč skrbijo za osnovno infrastrukturo in storitve, ki nam omogočajo kakovost življenja na lokalni ravni. Katere so naloge občin?

"Večina nalog v pristojnosti občine se nanaša na področja prostorskega načrtovanja, gradnje objektov, lokalnih javnih služb, varstva okolja, osnovnega šolstva, varstva otrok in drugih," navaja spletna stran Ministrstva za javno upravo. Občine skrbijo tudi za razvoj športa, kulture in drugih družbenih dejavnosti v lokalnem okolju.

Demokracija ni poceni, se pa izplača

Demokracija naj bi bila najboljši možni sistem družbeno-politične ureditve, in sicer predvsem zaradi možnosti sprotne menjave oblasti kot korekcijskega mehanizma za upoštevanje volje večine. Zato se lahko izvedba volitev, ki potekajo na vsaka štiri leta, na prvi pogled zdi draga, kar pa ne velja, če na strošek gledamo kot na investicijo v skupno dobro. Koliko torej stane izvedba lokalnih volitev?

"Skupni stroški rednih lokalnih volitev vseh občin v letu 2018 so znašali 6,5 milijona evrov, povprečni strošek na volilnega upravičenca je bil 6,02 evra," so nam sporočili z ministrstva. "Vse stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine."

Delovanje občin je financirano pretežno z lastnimi viri, pri čemer sta glavna vira financiranja davek od dohodnine in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V letu 2021 so občine skupaj razpolagale z okoli 2,5 milijarde evrov denarnih sredstev.

Večina sredstev občin je prišla z naslova davčnih prihodkov, in sicer 1,7 milijarde evrov. Nedavčni prihodki so znašali 390 milijonov evrov. Sledijo transferni prihodki, pri čemer je država iz proračuna primaknila okoli 230 milijonov evrov, slabih 90 milijonov evrov pa so občine počrpale iz evropskega proračuna.

Najtežji proračun ima pričakovano Mestna občina Ljubljana, leta 2022 znaša 433,5 milijona evrov.

Ministrstvo za finance sicer za vsako leto določi povprečne stroške občine na prebivalca, t. i. povprečnino. Za leti 2023 in 2024 je povprečen letni strošek občine na prebivalca določen pri 700 evrih. Če občine ne zberejo dovolj lastnih sredstev, da bi lahko zagotovile ta znesek, razliko pokrije država.

Zakaj na lokalne volitve?

Lokalne volitve bodo potekale v nedeljo, 20. novembra 2022. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure, volili pa bomo lahko županje oziroma župane, članice in člane občinskih oziroma mestnih svetov ter članice in člane krajevnih skupnosti.

Izbirali bomo torej ljudi, ki bodo skrbeli za kakovost infrastrukture, storitev in družbenega življenja na lokalni ravni. Prek volitev bomo izvoljenim predstavnikom ljudstva podelili mandat, da o skupnih zadevah odločajo v našem imenu. Večja kot je volilna udeležba, bolj izbor predstavnikov odraža večinsko voljo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar