.webp){kind=icon}
Vlada je konec tedna sprejela predlog zakona o minimalnem davku. Kot je po sredini seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič, ta zagotavlja 15-odstotno svetovno minimalno davčno stopnjo za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov.
S tem se v nacionalni pravni red prenaša direktiva Evropske unije, ki je posledica dogovora med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev G20. Ta je rezultat dolgoletnih pozivov k večji davčni pravičnosti na globalni ravni. Svet EU je v nadaljevanju uvajanja zakonodaje v pravni red članic 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo, ki jo morajo države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra.
Ob sprejetju predloga so na pristojnem ministrstvu v pojasnilu zapisali, da gre za povrhnji davek, ki ga ni enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb, navajajo.
Preberi še
Boštjančič: 'O zakonodaji glede sanacije poplav bo vlada odločala jutri'
Vlada sprejela predlog zakona o minimalnem 15-odstotnem davku za podjetja s prihodki nad 750 milijonov evrov.
22.11.2023
Izjave tedna: Kot vrhunsko razglašen orkester
Zbrali smo nekaj izjav, ki so odmevale v iztekajočem se tednu
17.11.2023
Izjave tedna: 'Ideološki boj proti slovenskemu gospodarstvu'
Zbrali smo izjave, ki so odmevale ta teden.
10.11.2023
Vlada solidarnostno soboto nadomešča z davčno obremenitvijo gospodarstva
Izpad bo vlada pokrila z dodatno obremenitvijo realnega sektorja, ki bo del zakona o obnovi.
25.10.2023
Kot smo na straneh Bloomberg Adria o tej tematiki doslej že poročali, gre za projekt, znan tudi pod angleškim izrazom Pillar 2, ki bazira na direktivi Sveta EU 2022/2523.
Efektivna davčna stopnja v Sloveniji pri 19 odstotkih
V Sloveniji je splošna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb že nekaj let enaka in znaša 19 odstotkov. Dejanska oziroma efektivna davčna stopnja pa je pri nas po podatkih ministrstva za finance v povprečju nižja, in sicer se giblje med 14,7 in 14,8 odstotka.
Glavni namen minimalnega davka je preprečevanje, da bi mednarodne skupine podjetij plačevale davek po efektivni davčni stopnji, ki je nižja od 15 odstotkov, je za Bloomberg Adria povzel Jure Mercina, partner podjetja za davčno in računovodsko svetovanje LeitnerLeitner.
S tem se po podatkih ministrstva za finance Slovenija uvršča med države članice EU z nižjo efektivno obdavčitvijo pravnih oseb. Povprečna efektivna stopnja obdavčitve pravnih oseb v državah članicah EU je namreč 21,4-odstotna.
Glavni namen minimalnega davka je preprečevanje, da bi mednarodne skupine podjetij plačevale davek po efektivni davčni stopnji, ki je nižja od 15 odstotkov, je za Bloomberg Adria povzel Jure Mercina, partner podjetja za davčno in računovodsko svetovanje LeitnerLeitner.
"Če je efektivna davčna stopnja nižja od 15 odstotkov, bo mednarodna skupina podjetij dolžna dodatno obračunati in plačati še tako imenovani povrhnji davek (top-up tax), s čimer bo dosežena vsaj minimalna obdavčitev," je mehanizem nove davčne zakonodaje povzel strokovnjak.
Kakšen bo vpliv novega davka?
Kot rečeno, novi davek ne bo vplival na vse mednarodne skupine podjetij, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov. To so pri nas podjetja, kot so Petrol, Krka, Mercator.
Povrhnji davek se bo odmerjal tudi davčnim zavezancem v Sloveniji, ki so del mednarodne skupine podjetij, za katero se uporablja pravila o minimalnem davku in katerih računovodski izkazi so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze skupine. Enako velja tudi za tiste, ki so iz konsolidacije izključeni zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali so pripravljeni za prodajo. Predlog dodatno izključuje iz obveznosti plačevanja lokalnega povrhnjega davka zavezance, ki ne dosegajo kvalificiranih prihodkov oziroma kvalificirane izgube do določenega zneska, po načelu de minimis.
Novi davek ne bo vplival na vse mednarodne skupine podjetij, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov. To so pri nas podjetja, kot so Petrol, Krka, Mercator.
Zavezanec za plačilo povrhnjega davka je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij, kadar se ugotovi, da je efektivna davčna stopnja nižja od 15 odstotkov. A predlog zakona predvideva tudi domači povrhnji davek, za katerega bodo zavezani vsi nizko obdavčeni zavezanci v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v Sloveniji. Primeri takšnih podjetij so Novartis, Lidl in Hofer.
V zvezi s tem velja omeniti, da bo ugotavljanje, ali je treba plačati povrhnji davek ali ne, ter izračun davčne osnove relativno zapleteno. Zahtevala bosta dobro poznavanje in povezovanje več področij mednarodne obdavčitve ter računovodskih standardov.
