Prvič v zgodovini globalno uvajamo minimalni davek

Konec junija je ministrstvo za finance objavilo predlog zakona o minimalnem davku (ZMD), ki v našo zakonodajo prenaša Direktivo Sveta (EU) 2022/2523. Ta je rezultat večletnih prizadevanj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine 20 največjih gospodarstev (G20) za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobičkov mednarodnih podjetjih. Projekt, znan tudi pod angleškim izrazom Pillar 2, pomeni izredno prelomnico v mednarodni obdavčitvi, saj prvič v zgodovini uvaja minimalni davek na svetovni ravni. K uvedbi se je v organizaciji OECD zavezalo 135 držav, na ravni EU to omogoča že prej omenjena direktiva. Predlog predvideva, da se bo minimalni davek odmerjal za davčna obdobja po 31. decembru 2023.

Kolikšna je sploh efektivna davčna stopnja pri nas in v EU

V Sloveniji je splošna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb že nekaj let enaka in znaša 19 odstotkov. Dejanska oziroma efektivna davčna stopnja pa je pri nas po podatkih ministrstva za finance v povprečju nižja, in sicer se giblje med 14,7 in 14,8 odstotka. To je predvsem posledica davčnih olajšav in koriščenja davčnih izgub iz preteklih let. S tem se po podatkih ministrstva za finance Slovenija uvršča med države članice EU z nižjo efektivno obdavčitvijo pravnih oseb. Povprečna efektivna stopnja obdavčitve pravnih oseb v državah članicah EU je namreč 21,4-odstotna.

Glavni namen minimalnega davka je preprečevanje, da bi mednarodne skupine podjetij plačevale davek po efektivni davčni stopnji, ki je nižja od 15 odstotkov. Če je efektivna davčna stopnja nižja od 15 odstotkov, bo mednarodna skupina podjetij dolžna dodatno obračunati in plačati še tako imenovani povrhnji davek (top-up tax), s čimer bo dosežena vsaj minimalna obdavčitev.

Koga bo minimalni davek najbolj prizadel

Minimalni davek ne bo vplival na vse mednarodne skupine podjetij, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov. To so pri nas podjetja, kot so Petrol, Krka, Mercator.

Poleg mednarodnih skupin podjetij, ki ne dosegajo tega praga, se povrhnji davek ne bo odmerjal tudi nekaterim drugim zavezancem, ki običajno ne opravljajo trgovske ali poslovne dejavnosti, ampak dejavnost v splošnem interesu (denimo vladni subjekti, mednarodne organizacije, pokojninski in drugi skladi in neprofitne organizacije).

Vendar to ne pomeni, da bodo pravila minimalnega davka zadevala le za mednarodna podjetja, v katerih ima matični subjekt mednarodne skupine sedež v Sloveniji. Povrhnji davek se bo odmerjal tudi davčnim zavezancem v Sloveniji, ki so del mednarodne skupine podjetij, za katero se uporablja pravila o minimalnem davku in katerih računovodski izkazi so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze skupine. Enako velja tudi za tiste, ki so iz konsolidacije izključeni zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali so pripravljeni za prodajo. Predlog dodatno izključuje iz obveznosti plačevanja lokalnega povrhnjega davka zavezance, ki ne dosegajo kvalificiranih prihodkov oziroma kvalificirane izgube do določenega zneska, po načelu de minimis.

Zavezanec za plačilo povrhnjega davka je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij, kadar se ugotovi, da je efektivna davčna stopnja nižja od 15 odstotkov. A predlog zakona predvideva tudi domači povrhnji davek, za katerega bodo zavezani vsi nizko obdavčeni zavezanci v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v Sloveniji. Primeri takšnih podjetij so Novartis, Lidl in Hofer.

Kakšna bo formula za izračun

Ugotavljanje, ali je treba plačati povrhnji davek ali ne, ter izračun davčne osnove sta zapletena postopka. Zahtevala bosta dobro poznavanje in povezovanje več področij mednarodne obdavčitve ter računovodskih standardov.

Minimalna obdavčitev oziroma povrhnji davek ne bo deloval kot davek, obračunan neposredno od dohodka davčnega zavezanca, ampak se bo uporabljal le za tako imenovani presežni dobiček, v skladu s standardizirano osnovo in posebnim mehanizmom za izračun davka. Osrednji element predloga zakona je v prvem koraku določitev dejanske davčne stopnje, po kateri podjetje plačuje davek.

V grobem bo formula izračuna taka, da se bo prilagojene zajete davke delilo z neto kvalificiranimi dohodki. Izračun vsake od teh dveh postavk je natančno predpisan. Če bo izračunana dejanska davčna stopnja nižja od predpisane minimalne davčne stopnje 15 odstotkov, bo zavezanec moral izračunati povrhnji davek, sicer ne. Odstotek povrhnjega davka bo razlika med minimalno davčno stopnjo in dejansko davčno stopnjo. 

Predvidena časovnica prvega poročanja

Po predlogu zakona je prvo poročanje za zavezanca v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, predvideno v 15 mesecih po zaključku poslovnega leta poročanja. To pomeni, da bodo po trenutno predvideni časovnici podjetja prvo poročanje opravila v začetku leta 2026 za poslovno leto 2024. Do takrat pa bo treba razjasniti še številne dileme in vprašanja, povezana z izračunom povrhnjega davka in dejanske davčne stopnje v praksi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar