Boštjančič: 'O zakonodaji glede sanacije poplav bo vlada odločala jutri'

Minister za finance Klemen Boštjančič je po današnji seji vlade dejal, da je vlada sprejela predlog zakona o minimalnem davku in predlog sprememb gradbenega zakona, potrditev zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi pa je preložila na - domnevno - jutri.

"Na seji smo opravili vsebinsko debate in ugotovili, da je nekaj stvari še nejasnih," je bil o razlogih za odlog skop pristojni minister. Vlada je po njegovih besedah nadaljevala razpravo o predlogu zakona, ki bo opredelil sanacijo po katastrofalnih poplavah in plazovih v avgustu ter vire njenega financiranja.

"Prav je, da določena odprta vprašanja do jutri razčistimo," je bil njegov odgovor na vprašanje novinarjev o tem, kaj se bo dogajalo na jutrišnji dopisni seji. O podobnostih ni želel govoriti, dodal pa je, da gre pri odlogu sprejetja za "za tehtanje ukrepov, da jih čim hitreje vpeljemo." Pri tem je izpostavil, da gre bolj za resorska usklajevanja, češ da s tem želijo "preprečiti zlorabe ukrepov."

Zakonski predlog je po besedah ministra za finance bolj ali manj usklajen, odprtih je le še nekaj dilem, ki pa naj ne bi predstavljale bistvene zakonske vsebine. Portal N1 v zvezi s tem poroča, da besedilo predloga zakona, ki so ga uspeli pridobiti, po pričakovanjih predvideva ustanovitev proračunskega sklada z novim letom. Vanj pa se bodo zbirala sredstva na posebnem računu (predvidoma dober 1,6 milijarde evrov), ki bo ločen od drugih proračunskih sredstev.

Metodološke razlike

Boštjančič je na tiskovni konferenci predstavil tudi pozitivno oceno proračunskega predloga za prihodnje leto s strani Evropske komisije. "Kar se tiče fiskalne politike Slovenije, je ta po oceni Komisije skladna s priporočili Sveta EU," je dejal. Ta ocena velja za rast izdatkov kot tudi za javne investicije, je povedal, ter dodal, da Komisija pri tem "opozarja na izvajanje strukturnih ukrepov."

Javnofinančni primanjkljaj naše države se bo po napovedih Komisije znižal na 3,3 odstotka BDP, javni dolg pa na 68,4 odstotka BDP. To so podatki Evropske komisije, je povedal Boštjančič in dodal, da je naša država v osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto ocenila, da bo "primanjkljaj zanašal 3,8 odstotka BDP zaradi stroškov obnove, javni dolg pa naj bi s 69,9 odstotka BDP upadel na 68,9 odstotka BDP." Pojasnil je, da je razlika med evropskimi ocenami in oceno fiskalnega sveta posledica metodoloških razlik.

Potrjen predlog zakona o minimalnem davku

Je pa vlada, kot je pojasnil minister, sprejela predlog zakona o minimalnem davku. Ta zagotavlja 15-odstotno svetovno minimalno davčno stopnjo za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov.

STA navaja, da se s tem v nacionalni pravni red prenaša direktiva Evropske unije, ki je posledica dogovora med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev G20. Ta je rezultat dolgoletnih pozivov k večji davčni pravičnosti na globalni ravni.

Hkrati so se ministri v nadaljnji odsotnosti premiera Roberta Goloba, ki ga začasno nadomešča podpredsednik vlade Luka Mesec, seznanili s poročilom o napredku pri čepranju kohezijskih evropskih sredstev. Poročilo zajema obdobje od 11. oktobra do 10. novembra, pri čemer so izplačila iz državnega proračuna za evropski del sofinanciranja kohezijskih projektov v obdobju 2014-2020 predstavljala 3,23 milijarde evrov (97 odstotkov pravic porabe), medtem ko je bilo povračil iz evropskega proračuna 3,15 milijarde evrov (94 odstotkov pravic porabe).

Ministri so sprejeli tudi odziv na revizijsko poročilo Računskega sodišča glede predloga zaključnega računa proračuna za 2022. Revizorji so sicer o predlogu splošnega dela zaključnega računa državnega proračuna za lani izrekli pozitivno mnenje, glede pravilnosti izvršitve proračuna pa mnenje s pridržkom.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar