Vlada solidarnostno soboto nadomešča z davčno obremenitvijo gospodarstva

Ko sta po seji vlade pred novinarje stopila minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je le malokdo pričakoval, da bosta poleg sanacijskih ukrepov napovedala tudi ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka. Gre namreč za famozni ukrep, ki ga je njun šef, predsednik vlade Robert Golob, pred nedavnim napovedal kot ključni ukrep pri odpravi škode po največji naravni katastrofi pri nas.

Vendar je vlada na današnji seji po obravnavi novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos storila prav takšen zasuk, ki tako kot že nemalokrat doslej meče kaj nenavadno luč na precej samovoljno ukrepanje njenega prvega ministra.

"Pomembna novost – vlada se je odločila, da ukine obvezni solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihovo prizadetost v poplavah," je po seji dramatično napovedal pristojni finančni minister, kar je sicer že včeraj za Bloomberg Adria namignil njegov vladni kolega, minister za gospodarstvo Matjaž Han. "Namesto tega vlada uvaja odstotek obremenitve za tista podjetja, ki ustvarijo več. Govorim o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi," je spremembo pojasnil Boštjančič.

Ob tem se je minister zahvalil tistim podjetjem, ki so že opravila delovno soboto. Z interventnim zakonom namreč vlada po ministrovih besedah naslavlja tudi delovne sobote, in sicer tako, da te ostajajo prostovoljne, "plačilo za ta dan pa bo šel v proračun za namen odprave posledic, kot načrtovano," je povedal Boštjančič. Delodajalci so za ta dan opravičeni plačila dajatev, je še dodal.

Boštjančič: Dvajsetodstotna predplačila za obnovo stanovanj

Pred ključno novostjo je minister omenil ostale spremembe, ki jih prinaša predlog novele. Med njimi so tudi predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna gradnja.

"Predvidena so predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni previdena nadomestna gradnja, in sicer v višini 20 odstotkov od zavedene škode v aplikaciji Ajda, če gre za škodo, ki presega 6 tisoč evrov," je pojasnil.

Druga oziroma tretja novost je tudi, da zakonodajni predlog posega v dosedanjo ureditev kriznih namestitev, saj podaljšuje možnost kriznih nadomestitev za dodatnih 21 dni.

Boštjančič je poudaril, da se na novo ureja tudi pravica do uveljavitve stroškov bivanja na drugem naslovu. "Višina je odvisna od števila članov gospodinjstva, zneski od 150 do 250 evrov mesečno za največ eno leto, z možnostjo podaljšanja za eno leto," je pojasnil.

Poleg tega predlog novele ureja tudi obveznost države, da na lastne stroške zagotovi prevzem in obdelavo onesnaženih zemljin.

Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov namerava vlada v obravnavo v parlament poslati v petek, osnutek zakona o obnovi in razvoju pa bo istega dne poslala socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti.

Parlamentarni odbor za delo potrdil novelo ZDR

Odbor DZ za delo je danes prepričljivo podprl predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalski dopust ter večjo zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja. Razpravo so zaznamovali očitki, da predlog ni usklajen na ravni socialnih partnerjev in apel k izboljšanju socialnega dialoga.

Minister za delo Luka Mesec je v razpravi med glavnimi ukrepi izpostavil določbe, pripravljene na podlagi dveh evropskih direktiv, ki delavcem prinašajo pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve.

Omenil je še druge spremembe v korist delavcev, in sicer pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa ter subsidiarno odgovornost v gradbeništvu za zagotovitev poplačila delavcev pri podizvajalcih.

Stanovske gospodarske organizacije pa medtem očitajo, da zakonodaja ni uskaljena in nasprotujejo ukrepom za zaščito sindikalnih zaupnikov ter žrtev nasilja v družini. "Predsednice in predsedniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj izražamo skupno razočaranje in nezadovoljstvo nad načinom sprejema novele ZDR," so v današnji skupni izjavi zapisali predstavniki gospodarstva. Vladi oziroma premieru očitajo samovoljno sprejemanje zakonodaje, ki vsebuje "vrsto sprememb, ki niso bile usklajene, nekatere izmed njih pa niti obravnavane v celotnem procesu usklajevanj."

*Novica je bila v poglavju "Parlamentarni odbor za delo potrdil novelo ZDR" dopolnjena z informacijo o obravnavi delavske zakonodaje v DZ odboru za delo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar