Ob nespremenjenih obrestnih merah slabša napoved za Izrael

Izraelska centralna banka je poslabšala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, saj vojna s Hamasom močno zavira rast. Kljub temu pa je centralna banka obrestne mere pustila nespremenjene, saj se še naprej osredotoča na podpiranje šekla, ki je padel na najnižjo raven v 11 letih.

Posodobljene projekcije raziskovalnega oddelka izraelske centralne banke so pokazale, da se bo bruto domači proizvod (BDP) leta 2023 povečal za 2,3 odstotka, leta 2024 pa za 2,8 odstotka, kar je manj od prejšnje ocene, da bo v obeh letih rast dosegla tri odstotke. Napovedi so narejene ob predpostavki, da bo konflikt omejen na jug države, guverner Amir Yaron pa je ocenil, da bi obširnejši konflikt vplival tudi na ocene.

Poleg novih napovedi je denarni odbor na tretjem zaporednem zasedanju ohranil referenčno obrestno mero pri 4,75 odstotka, kar je napovedovala večina ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg.

"Čim dlje je zaprto gospodarstvo, tem večji je gospodarski učinek vojne," je po odločitvi centralne banke dejal Yaron. "Jasno je, da bodo daljši ali krajši časovni razpon in razvoj vojne na drugih področjih bistveno spremenili ocene."

Izrael se spopada z nraščjahočimi gospodarskimi stroški krize, ki je pretresla trge, od obveznic do deviznih trgov, in s kapitalskega trga v državi izbrisala za 19 milijard dolarjev premoženja. Zaradi tega je centralna banka že pred dvema tednoma posredovala in se zavezala, da bo prodala za 30 milijard dolarjev deviz, da bi podprla šekel.

Centralna banka v izjavi, ki jo je posredovala po današnjem zasedanja, ni nakazala znakov spremembe smeri trenutne monetarne politike.

Šok zaradi zaostritve konflikta

Medtem, ko se je padec šekla opazneje začel že pred meseci, s prizadevanji vlade, da bi zmanjšala moč sodišč, je šok zaradi konflikta pospešil njegovo depreciacijo na najšibkejšo raven v osmih letih. Ta mesec je med najslabšimi valutami na svetu, saj je v primerjavi z dolarjem izgubil skoraj šest odstotkov. Šekel se je danes pocenil še za 0,15 odstotka na 4,0635 za dolar in tako podaljšal niz izgub na 11. zaporedni dan, kar je najdaljše obdobje padanja vrednosti nacionalne valute po letu 1984.

Yaron je dejal, da v centralni banki "nimajo ciljnega menjalnega tečaja", vendar želijo preprečiti, da bi v pruihodnje še prihajalo do neobičajnih nihanj.

Vlada medtem načrtuje precejšnje povečanje sredstev za vojsko, pri čemer bi se proračunski primanjkljaj letos lahko povečal na 3,5 odstotka BDP. "Situacija ostaja negotova, kar pomeni, da bi lahko centralna banka nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer, če bi predvideni negativni vpliv na gospodarstvo še povečal,« menijo analitiki pri Morgan Stanley.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar