.webp){kind=icon}
Finančni ministri evrskega območja bodo danes ob 16. uri zasedali na videokonferenci, kjer bodo obravnavali osnutek delovnega načrta za dokončanje evropske bančne unije. Slednja predstavlja pomemben korak k pravi ekonomski in monetarni uniji.
Do danes sta bila dokončana dva izmed treh delov projekta. Evropska centralna banka (Ecb) je od leta 2014 nadzornik sistemsko pomembnih finančnih institucij, enotni mehanizem za reševanje pa je bil vzpostavljen kot sistem za učinkovito reševanje finančnih institucij v težavah na podlagi enotnih pravil.
Paschal Donohoe, predsednik evrske skupine, želi do leta 2024 uveljaviti še tretji del bančne unije, to je enotni sistem jamstva za vloge. Ta naj bi zavaroval vloge varčevalcev do sto tisoč evrov in vzpostavil skupen sklad za reševanje bank v težavah. S tem naj bi bila odpravljena glavna ovira za čezmejno konsolidacijo bančnega sistema v Evropski uniji.
Ozadje
Projekt evropske bančne unije je nastal po finančno-gospodarski krizi leta 2008 in dolžniški krizi držav, ki je sledila. Takrat so imele namreč nacionalne banke v lasti velik del dolga svojih držav, težava z likvidnostjo bank pa je nastopila, ko države tega dolga niso bile več zmožne odplačevati.
Odgovor na dolžniško krizo v evrskem območju je bila evropska bančna unija, ki naj bi poleg bančnega sistema zavarovala tudi valuto evro in zagotovila njeno stabilnost, ne glede na javnofinančne težave posameznih držav članic.
Vzpostavitev bančne unije ima tri cilje:
- Prvi cilj bančne unije je narediti evropsko bančništvo bolj pregledno s konsistentnim izvajanjem skupnih pravil in standardov za nadzor, sanacijo in reševanje bank.
- Drugi cilj je doseči enako obravnavo nacionalnih in čezmejnih bančnih dejavnosti. To naj bi dosegli s prekinitvijo povezave med finančnim zdravjem bank in državo, v kateri se banke nahajajo.
- Tretji cilj bančne unije pa je narediti evropsko bančništvo bolj varno z zgodnjim posredovanjem, če se banka znajde v težavah, da se prepreči njen propad in zagotovi učinkovito prestrukturiranje, če je to potrebno.
Bloomberg Mercury
Načrti za naprej
Osnutek načrta, ki ga je pridobil Bloomberg, predvideva vzpostavitev enotnega sistema jamstva za vloge v dveh fazah. V prvi bi države članice vzpostavile skupen sklad, iz katerega bi zagotavljali posojila državnim poroštvenim shemam, v kolikor bi se te znašle v finančnih težavah. V drugi fazi bi sklad postopoma prevzel tveganja, povezana z vlogami varčevalcev in stroški reševanja propadlih posojilodajalcev.
V zameno naj bi se države članice evrskega območja strinjale z ostrejšimi okrepi za nižanje izpostavljenosti bančnega sektorja do državnega dolga. Ti ukrepi vključujejo tudi kazni v primerih visoke koncentracije lastništva državnih obveznic. V primeru potrditve finančnih ministrov držav evrskega območja bi se prehod v drugo fazo lahko zgodil v roku treh let.
Odločitev je v rokah politike
Dokončanju evropske bančne unije je do sedaj najbolj nasprotovala Nemčija, ki si želi, da bi finančne institucije omejile svoj delež lastništva državnih obveznic. Predvsem fiskalno bolj konservativne države vztrajajo tudi, da se banke v južnem delu Evrope znebijo slabih posojil, preden se odgovornost za reševanje slabih naložb bank razprši med vse države članice evrskega območja.
Italija na drugi strani nasprotuje kaznim za koncentracijo lastništva italijanskih državnih obveznic v italijanskih bankah, kar po trenutnih pravilih ni obravnavano kot tvegano. A je zadnja finančna in dolžniška kriza pokazala, da lahko bančni kolaps povzroči masovno odprodajo državnih obveznic, ob tem pa izgube utrpijo tudi sicer zdrave banke.
Ali bo danes storjen korak naprej, bo znano okoli 18.30, ko bo potekala novinarska konferenca. Donohoe želi končno soglasje finančnih ministrov evrske skupine pridobiti junija na zasedanju v živo, Evropska komisija pa bi nato v zakonodajni postopek vložila predlog, ki bi lahko bil sprejet do leta 2024.
