Kako se Slovenija hitro in skoraj neopazno zadolžuje

Slovenska državna zakladnica je v preteklem tednu dodatno izdala za 150 milijonov evrov obveznic RS77 z zapadlostjo marca leta 2032 pri obrestni meri 1,85 odstotka za 10 let. Gre za obveznice, ki so bile sicer prvotno izdane konec februarja 2016, ki v plačilo zapadejo marca 2032. Skupna vrednost celotne izdaje se je s tem povečala na 3,08 milijarde evrov. Omenjena obveznica je bila letos že kar štirikrat predmet povečanja izdaje v skupni vrednosti 830 milijonov evrov. Prvič konec januarja za pol milijarde evrov, drugič že sredi februarja za 350 milijonov evrov, sredi julija za dobrih 230 milijonov evrov in v začetku avgusta 150 milijonov evrov.

"Izdaje v višini 354,6 milijonov evrov so bile namenjene refinanciranju predčasnih odkupov obveznic, preostali znesek pa za financiranje državnega proračuna," pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kako so razdelili zbranih 830 milijonov evrov. 

Zakaj sploh prihaja od povečanja števila obveznic in ali je to običajna praksa?

V primeru dodatnega povečanja izdaje obveznic gre za prakso, ki se je pri nas uveljavila v zadnjih letih, opaža Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM. Ta še pojasnjuje, da z vidika države tak način občasnega povečanja obstoječih izdaj prinaša dodatno fleksibilnost. Transakcija je lahko izpeljana hitro in z relativno malo potrebne dokumentacije. Sindikata bank (torej skupine izbranih bank) za izpeljavo postopka zadolževanja ni potrebno organizirati in plačati stroškov za celoten postopek izdaje. V praksi se tak način zadolževanja uporablja za manjša dodatna zadolževanja do 250 milijonov evrov, na podlagi preteklih takšnih izdaj ocenjuje Makovec. Za primerjavo pri novih izdajah obveznic gre vedno praviloma za sindikat bank, ki speljejo postopek zadolževanja države od začetka do konca, kar s pripravo dokumentacije vred lahko traja dva tedna ali več, še dodaja.

»V zadnjem avgustovskem primeru povečanja števila obveznic v vrednosti 150 milijonov evrov gre za tako imenovali »Reverse Inquiry«, torej obratne poizvedbe interesa, kjer banke, ki običajno sodelujejo pri transakcijah zadolževanja države lahko same pristopijo do zakladnice ministrstva za finance s povpraševanjem za povečanje določene izdaje obstoječih obveznic. Če je povpraševanje ustrezno glede na kontekstu ciljev, ki jih zasleduje državna zakladnica, predvsem kar se tiče podaljšanja trajanja in distribucije dolga po letih, se le ta na njo lahko odzove z nasprotno ponudbo. Posli se po večini sklepajo v nevtralnem cenovnem območju med povpraševanjem in ponudbo, tako imenovana »MID cena«,« pojasnjuje Rok Makovec. V ozadju teh bank so stranke, praviloma večji institucionalni investitorji.

In kaj pravijo na ministrstvu za fianance? Skladno s prakso nekaterih drugih zakladnic evroobmočja se tudi na ministrstvu za finance odzivajo na povpraševanja investitorjev po dodatnih izdajah obveznic Republike Slovenije. Tovrstni instrumenti financiranja, ki so praviloma izvršeni v manjših zneskih in brez t.i. dodatne premije za izdajo ("New Issue Premia"), ki je običajna pri sindiciranih izdajah obveznic, predstavljajo stroškovno ugoden vir financiranja in so predvideni tudi v Programu financiranja državnega proračuna za leto 2022. Ti instrumenti financiranja predstavljajo manjši del financiranja letnih potreb državnega proračuna, pri čemer ključni instrument financiranja ostajajo sindicirane izdaje državnih obveznic v t.i. benchmark velikosti. 

STA

Je zdaj pravi čas za takšna dodatna zadolževanja na obvezniškem trgu? 

Ravno fleksibilnost je glavna prednost te vrste zadolževanja, komentira Rok Makovec iz NKBM. "Konkreten primer pokaže, da je državna zakladnica izkoristila odprto okno za zadolževanje zaradi trenutnega znižanja zahtevanih donosnosti, ki so predvsem posledica geopolitičnih trenj ter negativnih napovedi glede gospodarske rasti v evro območju," dodaja. Država je izdala za 150 milijonov evrov obveznic pri donosnosti do dospetja okoli 1,85 odstotka za 10 let. Sredi junija so vlagatelji na sekundarnem trgu za to isto obveznico zahtevali donosnost 2,8 odstotkov. Kuponska obrestna mera ob izdaji pa je bila 2,25-odstotna in se v celotnem obodbju ne spreminja. Glede na napovedane nove dvige obrestnih mer s strani centralnih bank pa Makovec ocenjuje, da je bilo zadolževanje izvedeno v pravem trenutku.

Z njim se strinja tudi Primož Cencelj, upravljavec obvezniških skladov pri Generali Investments: "Povečanje izdaje je smiselno tako iz razloga dodajanja likvidnost na trg, ki je v poletnih mesecih izrazito suh ter časovnice za državno zakladnico, saj smo v zadnjih tednih videli izrazito znižanje zahtevanih donosnosti do dospetja."

Naj dodamo, da ima slovenski bančni sistem v agregatu več kot 8,2 milijard  evrov presežnih likvidnostnih rezerv pri ECB, za katere od zadnje odločitve ECB, da depozitno obrestno mero zviša za pol odstotne točke na nič, ne plačujejo negativnih obresti in da je naložba v državne obveznice, ki prinašajo slaba dva odstotka očitno predstavlja dovolj privlačno alternativo za plasma delčka presežnih sredstev.

Prepočasna obveščenost

Vlagatelji in tržni udeleženci bi si pri tovrstni obliki zadolževanja z dodatno izdajo števila obveznic želeli višjo stopnjo hitrejše obveščenosti vlagateljev, pravi Markovec. "Podatek o opravljeni zadolžitvi in povečanju izdaje je na Bloomberg Terminalu v nekaterih primerih objavljen par dni kasneje, kot je zadolžitev izvedena," še dodaja. To sicer ne velja za zadnje, avgustovsko povečanje števila obveznic, ko je bila objava na Bloomberg Terminalu še isti dan.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so za morebitna obvestila za javnost na Bloomberg Terminalu praviloma zadolžene banke, ki vodijo sindicirane izdaje oziroma zasebne plasmaje.

Potreba po financiranju državnega proračuna

V letu 2022 potreba po financiranju državnega proračuna v skladu s Programom financiranja zadolževanja znaša 5,05 milijarde evrov, realizirano zadolževanje pa 2,65 milijarde evrov. Za primerjavo, v letu 2021 je potreba po financiranju državnega proračuna znašala 4,98 milijarde evrov, realizirano zadolževanje v letu 2021 pa je bilo 4,96 milijarde evrov.

V prvem tednu letošnjega leta je ministrstvo za finance na sindiciran način izdalo 4- in 40-letni obveznici v skupni višini 1,75 milijarde evrov in februarja dodatno izdalo že obstoječe obveznice v skupni višini 400 milijonov, med katerimi je bila tudi EUR RS77 z ročnostjo do leta 2032 in kuponsko obrestno mero 2,25 odstotka.

Januarja nova 10-letna obveznica

Analitiki pričakujejo, da bo država pred iztekom leta pričela tudi s pripravo aktivnosti za izdajo nove 10-letno državno obveznico z zapadlostjo leta 2033. Izdajo pričakujejo v začetku januarja naslednje leto, vsaj takšna je bila praksa v preteklih letih.

Na ministrstvu za finance tega ne komentirajo, dodajajo pa, da se bo financiranje v preostalem delu leta izvajalo skladno s Programom financiranja in tržnimi razmerami.

Kako država upravlja z dolgom

Ministrstvo za finance v posameznem proračunskem letu skladno s Programom financiranja zadolževanje izvršuje za 2 namena: 

1. za namen financiranja izvrševanja državnega proračuna in

2. za namen upravljanja z državnim dolgom.

Program financiranja, ki ga skladno z Zakonom o javnih financah vsako leto sprejme Vlada Republike Slovenije, je ključni operativni dokument, ki povzema strateške cilje upravljanja z dolgom, določa inštrumente financiranja ter določa obseg potrebnega in dovoljenega financiranja. Strateški cilji so zagotovitev pravočasnega financiranja ob minimiziranju dolgoročnega stroška financiranja s sprejemljivimi tveganji z izvedbo transakcij z uporabo tržnih metod, širitev investicijskega zaledja za zagotovitev stalnega in zanesljivega dostopa do virov financiranja, povečanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev in razvoj sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev.

Glavni instrumenti zadolževanja so zakladne menice in obveznice ter drugi tržno uveljavljeni instrumenti financiranja. Potreben in dovoljen obseg financiranja, ki ga opredeljuje Program financiranja, določajo v Državnem zboru sprejeti proračunski dokumenti. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar