Konec prikrivanja plač: Nova pravila proti razlikam med spoloma

V skladu z novo evropsko zakonodajo, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, bodo morala podjetja v Evropski uniji (EU) razkriti informacije, s pomočjo katerih bodo zaposleni lažje primerjali plače in opozorili na obstoječe plačne vrzeli.

Pravila določajo, da bodo morale plačilne strukture za primerjavo plač temeljiti na spolno nevtralnih merilih, vključevati pa bodo morale tudi spolno nevtralne sisteme vrednotenja in razvrstitve delovnih mest. Objave prostih delovnih mest in nazivi delovnih mest bodo morali biti spolno nevtralni, postopki zaposlovanja pa nediskriminatorni, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Razlika v plačilu med moškimi in ženskami v EU v povprečju znaša približno 13 odstotkov, pri čemer se vrednosti med državami članicami precej razlikujejo. Po podatkih Eurostata je največja razlika v Estoniji (20,5 odstotka), najnižja pa v Luksemburgu (–0,2 odstotka). V zadnjih desetih letih se je razlika zmanjšala le minimalno, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Če bo iz poročanja o plačilu razvidna vsaj petodstotna razlika v povprečnih plačah moških in žensk, bodo morali delodajalci v sodelovanju s predstavniki svojih zaposlenih izvesti skupno oceno plačil. Države članice bodo morale za delodajalce, ki ne bodo upoštevali pravil, določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Delavec, ki bo zaradi kršitve utrpel škodo, bo imel pravico do odškodnine. Nova pravila prvič vključujejo tudi presečno diskriminacijo in pravice nebinarnih oseb.

Prepoved prikrivanja višine plač

V skladu s pravili bodo imeli delavci in njihovi predstavniki pravico do jasnih in celovitih informacij o svoji plači in povprečnih plačah, razčlenjenih po spolu. Prepovedani bodo tako prikrivanje višine plačil kot pogodbeni pogoji, ki delavcem prepovedujejo razkrivanje informacij o njihovem plačilu ali iskanje informacij o plačilu za enake ali druge kategorije delavcev.

Prenos dokaznega bremena

Na področju plač se bo dokazno breme z delavca preneslo na delodajalca. Če bo delavec menil, da je prišlo do kršitve načela enakega plačila in zadevo predložil sodišču, bo moral delodajalec v skladu z nacionalno zakonodajo dokazati, da ni prišlo do diskriminacije.

Samira Rafaela (Renew Europe, Nizozemska) iz odbora za pravice žensk in enakost spolov je dejala: "Prizadevala sem si zlasti za uvedbo kar najbolj vključujočih in učinkovitih ukrepov za preglednost plač delavcev. Končno imamo zavezujoče ukrepe za spoprijemanje s plačno vrzeljo med spoloma, obenem pa so vsi državljani EU opolnomočeni, upoštevani in zaščiteni pred diskriminacijo pri plačilu," je v povzetku iz sporočila Evropskega parlamenta povedala poslanka.

Sporazum mora zdaj uradno potrditi Svet EU, zakon pa bo po sprejemu objavljen v Uradnem listu EU. Nova pravila bodo začela veljati 20 dni po objavi.

V Sloveniji manjša razlika od povprečja EU

Razlika v plačah moških in žensk v Sloveniji je v letu 2021 v povprečju znašala 3,8 odstotka, so sporočili iz Statističnega urada Slovenije (Surs). V sektorju država je znašala 15,7 odstotka in v zasebnem sektorju 7,2 odstotka (v prvem 0,7, v drugem pa 0,6 odstotne točke manj kot v 2020).

Višja je izobrazba, večja je praviloma plačna razlika med spoloma, ugotavlja Surs. Tako je bila med zaposlenimi z višje- oziroma visokošolsko izobrazbo plačna vrzel 15,9-odstotna (v letu 2020 je znašala 17,2 odstotka), med tistimi z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo pa 11,8-odstotna (v letu 2020 12,8 odstotka).

V sektorju država je bila največja plačna vrzel med zaposlenimi s srednješolsko izobrazbo (24,3 odstotka); v primerjavi z letom pred tem se je povečala za 0,9 odstotne točke. V zasebnem sektorju je bila pričakovano najvišja med zaposlenimi z višje- oziroma visokošolsko izobrazbo (18 odstotkov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar