.webp){kind=icon}
Danes bo v Evropskem parlamentu pomemben dan. Poslanke in poslanci bodo razpravljali o opredelitvi jedrske energije in zemeljskega plina za zeleni naložbi. To naj bi olajšalo zeleni prehod v Evropski uniji.
Odločitev bi lahko imela tudi velike javnofinančne posledice, saj nekateri strokovnjaki in odločevalci že več mesecev opozarjajo, da bi bilo treba spremeniti evropsko fiskalno pravilo. Po enem od predlogov naj bi se iz pravila izvzele javne investicije, predvsem tiste, ki imajo pozitiven učinek za prihodnjo rast BDP ali ki zasledujejo evropske cilje digitalne in zelene preobrazbe.
Za zdaj še ni jasno, ali bo predlog Evropske komisije dobil zadostno podporo v parlamentu. Poslanke in poslanci naj bi bili glede predloga razdeljeni, in sicer tudi znotraj političnih skupin, poroča STA. Glasovanje o predlogu naj bi bilo v sredo.
Preberi še
Edina realna možnost za zeleni prehod je jedrska energija
Opuščanje fosilnih goriv in težave z obnovljivimi viri energije ne puščajo druge možnosti.
16.06.2022
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Kako bodo glasovali slovenske poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu?
Za stališča smo prosili tudi slovenske evropske poslanke in poslance.
Dr. Milan Brglez (SD/S&D) še ni odločen, kako bo glasoval. Danes naj bi imel s strokovnjaki še zadnja posvetovanja, ki bodo oblikovala njegovo odločitev, so nam sporočili iz njegove pisarne.
Predlog delegiranega akta Evropske komisije podpira evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew Europe) "Čeprav menim, da ne plinska ne jedrska energija nista zeleni naložbi, se hkrati zavedam, da ju bodo nekatere države potrebovale pri tranziciji pri prehodu na brezogljično družbo," nam je povedala. "Zaradi interesov Slovenije, ki bo drugi blok nuklearke potrebovala, bom sprejela kompromis. Moram pa pripomniti, da bomo zaradi političnih premislekov, če bi klasifikacija potencialno povečala stroške zadolževanja za grajenje plinskih in nuklearnih elektrarn, dobili lažno ali vsaj pomanjkljivo oznako zelenih naložb, na kar, zanimivo, opozarjajo tudi veliki upravljalci premoženja in javne finančne institucije, kot je recimo EIB."
Evropski parlament
"Veliko razmisleka in posvetovanja s strokovnjaki s področja energetike, varovanja okolja in zelene prihodnosti EU sem imel zadnje tedne, ravno z naslova velikih dilem, ki jih naslavlja dano glasovanje o taksonomiji in vključitvi plina ter jedrske energije pod okrilje zelenih politik," je za Bloomberg Adria povedal evropski poslanec Matjaž Nemec (SD/S&D). "Nisem prepričan, da je to mogoče edino na način, da se jedrsko energijo in plin umesti pod okrilje zelenih politik. Zato je bila tudi znotraj S&D izražena namera, da se za jedrsko energijo in plin oblikuje ločena kategorija. Tudi sam menim, da bilo s tem možno najti zadostnost in sorazmernost izpolnjevanja obeh ciljev (okoljskega in blažitve energetske revščine), kar pa se na žalost ni zgodilo." Pravi, da bo zaradi tega glasoval proti predlogu Evropske komisije.
"Vključitev jedrske energije in plina kot prehodnih tehnologij za razogljičenje energetskih sistemov EU podpiram. Glasoval bom proti ugovoru k navedenemu aktu, ki sta ga izglasovala odbora EP za okolje in ekonomske zadeve," nam je zaupal evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). "Brez jedrske energije kot nizkoogljičnega, stabilnega in cenovno ugodnega vira energije, ob hkratnem zapiranju termoelektrarn, EU namreč ne bo dosegla zastavljenega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov oziroma dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Z vidika Slovenije bi bila izključitev jedrske energije iz taksonomije škodljiva tako za prebivalce, okolje kot gospodarstvo." Bogovič še dodaja, da je Evropska komisija ugotovila, da "ni znanstveno utemeljenih dokazov, da jedrska energija bolj škoduje zdravju ljudi ali okolju kot druge tehnologije za proizvodnjo električne energije".
Predlog Evropske komisije podpira tudi dr. Milan Zver (SDS/EPP). "Gre za dober kompromis, ki upošteva nacionalne specifike, med drugim tudi slovensko. Menim, da so investicije v jedrsko energijo v tem trenutku tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo strateškega pomena za ohranjanje energetske neodvisnosti in samostojnosti," je dejal za Bloomberg Adria. Zasluge za predlog naj bi imela tudi Slovenija. "Predlagani akt o taksonomiji je rezultat dela tudi prejšnje vlade Janeza Janše, saj je Slovenija skupaj s Francijo in nekaterimi drugimi državami članicami EU oblikovala močno zavezništvo za ohranitev in nadaljni razvoj jedrske energije."
"Glede na zaostrovanje energetske krize, ki se bo z napovedanimi ruskimi ukrepi in predvidenim naftnim embargom ruske nafte še zaostrovala, in v luči, da v stiski mnoge države članice ponovno zaganjajo termoelektrarne na premog, menim, da EU oziroma države potrebuje širši nabor energetskih možnosti, ki vključuje tudi jedrsko energijo", nam je javil dr. Klemen Grošelj (Svoboda/Renew Europe). "Zato bom predlog taksonomije podprl, ugovora pa ne".
Odgovorov evropskih poslank Ljudmuile Novak (NSi/EPP) in Romane Tomc (SDS/EPP) nismo prejeli.
