Bodo bogate države plačevale 'podnebno odškodnino' revnejšim?

V egiptovskem Šarm el Šejku se je začela podnebna konferenca COP27, ki bo trajala dva tedna, do 18. novembra. Danes bo potekal dvodnevni vrh voditeljev, osrednji politični dogodek konference, ki se ga bo udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Začetek je bil obetaven – v nedeljo so sklenili dogovor o tem, kako lahko bogate države pomagajo poravnati škodo, ki jo je globalno segrevanje povzročilo drugje, poroča Bloomberg.

Države v razvoju zahtevajo razpravo o podnebnih odškodninah že od začetka srečanj COP27 v zgodnjih 90. letih. Toda industrializirane države, ki so dve stoletji rasle tako rekoč na račun planeta, so vedno znova blokirale prizadevanja, da bi to točko dodali na dnevni red. Bale so se namreč, da bi to spodbudilo zahteve po milijardnih odškodninah.

Nedavna katastrofalna poplava v Pakistanu je to vprašanje znova postavila v središče pozornosti. Egiptovski zunanji minister Sameh Shoukry je dejal, da je bil dogovor dosežen po 48 urah intenzivnih pogovorov, ki so se končali s kompromisom. Po njegovih besedah bo torej šlo za "sodelovanje in poravnavo", ne pa za "odgovornost ali odškodnino".

"Vključitev te agende odraža občutek solidarnosti in empatije s trpljenjem žrtev," je dejal Shoukry, potem ko je v nedeljo prevzel položaj predsednika COP27. Dokončno odločitev naj bi dosegli "najpozneje do leta 2024", je dejal Shoukry.

Medtem ko se nedeljski dogovor šteje za diplomatski uspeh, bodo morale države zdaj ugotoviti, kako najbolje izmeriti izgubo in škodo ter koliko denarja bodo najbogatejši namenili za pomoč ostalim.

To ni edina tema za razpravo o financiranju na COP27. Bogate države znova niso izpolnile obljube, da bodo revnejšim zagotovile sto milijard dolarjev podnebnega financiranja letno, kar že zdaj velja za nezadostno pomoč. Več bilijonov dolarjev vredna pomoč ne bo mogoča brez podpore zasebnega sektorja, a še vedno obstajajo dvomi, kako zavezan je k varovanju podnebja in da ne gre le za "greenwashing". V središču pozornosti pri podnebnem financiranju bodo tudi razvojne banke, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska investicijska banka.

Leto opominjanja na podnebne spremembe

Leto rekordne vročine, suše in poplav je še povečalo nujnost podnebnih pogovorov. Poročilo, ki ga je v nedeljo izdala Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov, opozarja, da bodo globalne temperature ob koncu leta verjetno približno 1,15 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem.

Tako je svet na dobri poti, da preseže zastavljeni cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja. Pri tem so države v razvoju in majhne otoške države prispevale le majhen delež k celotnim izpustom plinov, ki segrevajo planet, vendar so bile zaradi tega prizadete neprimerno huje. V zadnjih tednih so se tako okrepile zahteve, da se o tem vprašanju vsaj razpravlja.

Borut Pahor bo v nagovoru potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja ter razvojne in humanitarne pomoči najbolj ranljivim po svetu. Obenem bo sodeloval na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri bo opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, so sporočili iz urada predsednika republike.

Na vrhu voditeljev bodo med drugim sodelovali še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, francoski predsednik Emmanuel Macron, hrvaški premier Andrej Plenković in avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, ki bodo zbrane nagovorili v torek.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar