Poceni elektrika in dragi izpusti – napoved zaprtja Termoelektrarne Šoštanj?

Po cenovnem šoku ob začetku vojne v Ukrajini so se cene električne energije v Evropi umirile, ob sončnih dneh cene na dnevnih borzah dosegajo celo negativne vrednosti, kar je velika težava za tradicionalne proizvajalce energije. Obenem rastejo cene kuponov za izpuste ogljikovega dioksida, to pa prinaša dodatni pritisk na poslovanje termoelektrarn, ki za gorivo uporabljajo fosilna goriva.

Na borzi ob sončnih dneh že negativna cena elektrike

Na borzi z električno energijo v Sloveniji (SIPX) so na urnih avkcijah cene elektrike to soboto čez dan prvič padle v negativno območje (v povprečju minus 4,34 evra za megavatno uro, ob treh popoldne pa minus 55 evrov za megavatno uro), kar pomeni, da so morali proizvajalci plačati distributerjem za odvzem elektrike.

Cena kupona za izpust ogljikovega dioksida je bila v zadnjih dneh okoli 68 evrov na tono. Po napovedih analitikov Bloomberg Adria naj bi čez leto cene v povprečju dosegle 86 evrov za tono izpusta ogljikovega dioksida.

Zaradi teh trendov so vse glasnejša ugibanja, da bo treba Termoelektrarno Šoštanj ustaviti veliko pred uradno določenim rokom, ki ga je vlada lani postavila v letu 2033. Po informacijah, objavljenih v Dnevniku, bi lahko do resnih težav v poslovanju prišlo že čez dve leti.

V HSE iščejo rešitve za elektrarno in premogovnik

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), lastniku Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV), priznavajo, da bo treba rešitev najti veliko pred letom 2033.

"Poslovanje skupine HSE, tudi TEŠ in PV, je stabilno in za letos, tudi zahvaljujoč dolgoročni prodaji električne energije, ne pričakujemo večjih težav v poslovanju. Glede na padajoči trend cen električne energije in naraščajoče cene ogljičnih kuponov v prihodnjih letih pa se bosta, podobno kot druge evropske termoelektrarne in premogovniki, tudi TEŠ in PV  v prihodnje težko izognila občutnim izgubam pri svojem poslovanju," so odgovorili iz HSE.

V HSE pravijo, da skupaj s TEŠ, PV in drugimi relevantnimi deležniki aktivno iščejo rešitve, "ki bi celotni naši termodiviziji omogočile stabilno poslovanje do predvidenega konca obratovanja".

Poslovnih rezultatov za leto 2023 v HSE še niso objavili, leta 2022 pa so v skupini ustvarili 272 milijonov evrov izgube. Termoelektrarna Šoštanj je leta 2022 ustvarila za 587 tisoč evrov izgube, za lani rezultatov še ni. Premogovnik Velenje je leta 2022 ustvaril 32,9 milijona evrov izgube.

Je prav, da kuponi stanejo več kot premog?

Termoelektrarna Šoštanj ustvarja izgubo tudi zato, ker za kupone za izpuste plačuje približno toliko, kot za premog, ki je sicer daleč največji strošek termoelektrarne. Torej največji strošek sedaj ni več premog, ampak nekakšne imaginarne dajatve, iz katerih se nato napaja tako imenovani zeleni prehod, je povedal profesor Rafael Mihalič iz ljubljanske fakultete za elektrotehniko, strokovnjak za energetske sisteme in naprave. "Za zeleni prehod pa je po drugi strani denarja očitno toliko, da razmetavajo z njim. In nato subvencionirajo na primer električna kolesa." 

Odločitve v energetiki v Sloveniji in EU diktira politika na krilih tako imenovanih civilnodružbenih gibanj, ki ignorira mnenje energetikov, pravi Mihalič. "Najbolj me boli, da so glavni motiv dobički in denar. V državi se dela velika škoda na dolgi rok zaradi relativno malih dobičkov na kratki rok," je povedal profesor Mihalič, ki je do zelenega prehoda na način, kakor ga je zastavila EU, skeptičen.

Kritičen je tudi nekdanji finančni minister France Križanič, ki je v vladi Boruta Pahorja zagovarjal odločitev o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in še vedno meni, da je bila to pravilna odločitev. "TEŠ 6 je moderna elektrarna z velikim izkoristkom lignita. Sloveniji zagotavlja varno oskrbo z električno energijo, obenem pa vplačuje velika sredstva (stotine milijonov evrov od 2018 dalje) v podnebni sklad ‒ Sklad za podnebne spremembe," je za Bloomberg Adria komentiral Križanič.

Križanič poudarja povezavo z Ugljevikom

Odločitev o zapiranju je po mnenju Franceta Križaniča verjetno povezana s prevzemom HSE precej manj učinkovite elektrarne Ugljevik, ki za izpuste ogljikovega dioksida verjetno ne plačuje pristojbin. "Domnevam, da so tu trgovci z energijo našli interes in uresničevanje svojega poslanstva. Zaprtje TEŠ 6 koristi le njim," je povedal Križanič.

V društvu za sonaraven razvoj Fokus, ki deluje na področju podnebnih sprememb, so odgovorili, da so na težave opozarjali že pred začetkom projekta TEŠ 6. Nevladne organizacije so namreč že pred investicijo v TEŠ 6 opozarjale, da so napovedani stroški izkopa premoga in podnebnih kuponov postavljeni prenizko, da bi upravičili investicijo, ki se je nato izkazala za zgrešeno. Okoljske nevladne organizacije se zavzemajo za čimprejšnje zaprtje termoelektrarne.

"V Focusu nismo presenečeni nad visokimi izgubami TEŠ 6 zaradi visokih cen emisijskih kuponov. Na to, da so napovedi glede cen kuponov v projekcijah preveč optimistične, smo skupaj z drugimi organizacijami opozarjali že v letih 2011 in 2012 pred sprejemom Zakona o poroštvu. Na takratno vlado in poslance smo denimo med drugim z Greenpeacom Slovenija naslovili tudi odprto pismo," je odgovorila Darja Valenčič iz Focusa.

Dopolnjeno z izjavo Focusa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar