.webp){kind=icon}
Evropska unija je zaradi prekinjene dobave zemeljskega plina iz Rusije letos občutno povečala uvoz utekočinjenega plina (LNG) z globalnih trgov, investicije v plinsko infrastrukturo pa so odločevalci uvrstili v t. i. zeleno taksonomijo. Toda nevladne okoljevarstvene organizacije, ki že tradicionalno ne podpirajo projektov s področja fosilnih goriv, tudi v luči energetske draginje in negotove zimske oskrbe pretežno nasprotujejo gradnji uvoznih terminalov na evropskih obalah. Slovenski okoljevarstveniki še vedno ne želijo LNG-terminala v Sloveniji.
Okoljske znanstvenike skrbi, da bi gradnja kompleksne plinske infrastrukture po celini regijo še dodatno zavezala k uporabi fosilnih goriv, s tem pa povzročila nadaljnjo okoljsko škodo. Evropska komisija je ob vključitvi plina v zeleno taksonomijo sicer vztrajala, da bi plin kot "najmanj umazano" fosilno gorivo lahko omogočil in pospešil zeleni prehod.
"Gradnja nove infrastrukture za fosilna goriva namesto uporabe preredkih javnih sredstev za resnično obnovljivo energetsko neodvisnost vodi le v nadaljnje zamude pri zelenem prehodu. Videti je, kot da smo srednjeročno in dolgoročno strateško načrtovanje ter investiranje popolnoma nadomestili s kratkoročnimi ukrepi," je za Bloomberg Adria dejal vodja projektov pri Umanoteri in okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein.
Evropa povečuje uvozno zmogljivost za LNG – zakaj?
Od konca februarja, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, EU načrtuje 25-odstotno povečanje zmogljivosti uvoza LNG, ki trenutno znaša slabih 160 milijard kubičnih metrov plina letno. V lanskem letu je 13 evropskih držav sicer uvozilo le za polovico teh zmogljivosti. V letošnjem letu se je zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij proti Rusiji uvoz LNG občutno povečal, kar so omogočale ravno presežne zmogljivosti.
Za primerjavo: Celoten uvoz plina iz Rusije (vključno z LNG) je po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) v letu 2021 znašal 155 milijard kubičnih metrov. Ruski plin predstavlja okrog 40 odstotkov evropske porabe tega energenta; prav tolikšen delež porabe lahko zagotovi uvoz LNG z že obstoječo infrastrukturo.
Predvidena cena vseh novih projektov je dobrih 26 milijard evrov (14 za plinovode, 12 za uvozne LNG-terminale), ocenjuje organizacija Global Energy Monitor (GEM). Predlaganih ali že odobrenih je 23 novih LNG-terminalov, kar vključuje tako kopenske terminale kot plavajoče enote za hrambo in uplinjanje (Floating Storage and Regasification Unit – FSRU, angl.) ter razširitve zmogljivosti na obstoječih terminalih. Slednja se obeta tudi na hrvaškem Krku, kjer bodo kapacitete povečali s trenutnih 2,9 milijarde kubičnih metrov na 6,1 milijarde kubičnih metrov na leto.
Novi projekti bodo še dodali k rastočemu presežku uvoznih zmogljivosti in otežili doseganje ciljev podnebne nevtralnosti v Evropi, ugotavljajo pri GEM.
Večji problem od uvoznih kapacitet je namreč presežno povpraševanje oziroma omejena ponudba. Povpraševanje po LNG, pri katerem prednjači Evropa, je naraslo do te mere, da se nekateri azijski dobavitelji zatekajo k redki in potencialno nevarni praksi pakiranja ostankov plina iz delnih pošiljk v nove pošiljke, poroča Bloomberg. Prenos plina opravijo kar na morju, dokler se ostanki ne zberejo na eni ladji, ki mešanico lahko dostavi evropskim kupcem.
"Težava Evrope ni pomanjkanje zmogljivosti za uvoz plina, temveč omejitve na globalnih trgih. Zmanjšanje porabe, povečanje učinkovitosti in uvajanje obnovljivih virov so bolj smotrne strategije kot dolgoročna, več milijard evrov vredna stava na nove plinske projekte," je dejal Greg Aitken, analitik pri GEM.
Ne plinovodu v Žavljah, kaj šele v Kopru
Slovenija nima lastnih uvoznih LNG-terminalov, plin pa uvažamo prek plinovodnega sistema predvsem iz Avstrije, v manjši meri iz Italije in Hrvaške.
Po mnenju okoljevarstvenikov na naših tleh ne potrebujemo uvoznih LNG-kapacitet. Protesti nevladnih organizacij in lokalne skupnosti so pred leti dosegli prekinitev gradnje terminala v italijanskih Žavljah v Tržaškem zalivu. Zgodba se je končala z umikom investicije španskega podjetja Gas Natural.
"Slovenija je pred nekaj meseci izrazila namen, da na obali Jadranskega morja postavi LNG-terminal, ni pa omenjala podrobnejših načrtov, npr. načrtovane zmogljivosti ali nabora investicij," je za Bloomberg Adria dejal Wei Xiong, analitik pri norveškem podjetju za energetske raziskave Rystad Energy.
Nedolgo po začetku vojne v Ukrajini je nekdanja vlada pod vodstvom premiera Janeza Janše predlagala gradnjo LNG-terminala z možno lokacijo v bližini Luke Koper. Takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je projekt označil za slovensko prioriteto.
"Zaradi odpora okoljevarstvenih organizacij in lokalnih skupnosti do danes ni bilo napredka pri projektu. Namesto tega se lahko Slovenija za uvoz LNG obrne na Hrvaško ali Italijo, saj imata obe državi obrate za uplinjanje blizu Slovenije," pravi Xiong. Hrvaški LNG-terminal na Krku je povezan s hrvaškim prenosnim omrežjem, ki je povezano tudi s Slovenijo. Podobno velja za italijanski terminal v Rovigu. S tem je uvoz LNG za Slovenijo priročen. "Pridobivanje pretoka iz kapacitet sosednjih držav se zdi precej lažje kot nova investicija s strani Slovenije," dodaja.
Največji slovenski trgovec s plinom Geoplin sicer ni bil uspešen pri zagotovitvi kapacitet na krškem terminalu, a hrvaška vlada načrtuje povečanje uvoznih zmogljivosti na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Dodatne zmogljivosti naj bi bile na voljo Sloveniji, Bosni in Madžarski, dostopne pa bodo v ogrevalni sezoni 2024/25, je nedavno povedal operativni direktor LNG Hrvaška Hrvoje Krhen.
Kompromisne, okolju prijaznejše rešitve
Na kratki rok obnovljivi viri ne morejo nadomestiti plina in ostalih fosilnih goriv. V na primer dveh letih je to nemogoče, prizna tudi Sonnenschein. V roku enega desetletja pa je zgodba po njegovem mnenju drugačna. "Le pri obnovljivih virih, kot sta sonce in veter, imamo tehnologijo, ki lahko v tem časovnem okviru naredi razliko. Toda treba je upoštevati, da gre v proizvodnjo elektrike le majhen delež porabljenega plina. Da bi nadomestili druge načine porabe plina (npr. za ogrevanje ali industrijske procese), bodo potrebne nove tehnologije in elektrifikacija, kar bo zahtevalo nekaj časa," pravi.
A Evropa nima na voljo desetletja za zagotovitev energetske neodvisnosti; prekinitev dobave ruskega plina ogroža oskrbo z energijo že v prihajajoči zimi. Prav zato je večina novih predlaganih LNG-projektov v obliki plavajočih enot FSRU, ki so cenejše in postavljene hitreje kot kopenski terminali. Ker gre v osnovi za tankerje z novo namembnostjo, so tudi bolj mobilne od kopenskih enot; v primeru spremenjene energetske in okoljske politike se jih lahko proda drugim zainteresiranim uvoznikom LNG.
"Najete FSRU so morda začasna rešitev za nekatere države EU, a vsekakor ne za Slovenijo in vsekakor ne na kratki rok," ob tem opozarja Sonnenschein. "Slovenija bo morala porabiti manj plina, ta plin pa bo še vedno treba uvažati, med drugim tudi prek LNG-terminala na Krku."
Določene kompromise glede prisotnosti LNG-terminalov v Jadranskem morju vidijo pri okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki je bila ena najaktivnejših pri dolgoletni kampanji proti terminalu v Žavljah. Nasprotovali so tudi ideji o koprskem terminalu, bolj odprti pa so za projekte v globljih vodah.
"Glede globljih vod smo za, tam nekje pod 20 metri globine, seveda ob obveznem pogoju čistega morja. V plitkem morju z vsebnostjo težkih kovin pa smo absolutno proti," je za Bloomberg Adria povedal Marko Špolad, član upravnega odbora AAG. V organizaciji so predlagali dve možni lokaciji, kjer že stojijo naftne ploščadi; ena je v italijanskih vodah, druga pa v hrvaških blizu Pulja.
V AAG menijo tudi, da bi bilo interese Slovenije, Italije in Hrvaške za izgradnjo plinskih terminalov na Jadranu treba združiti. Predlagani lokaciji naj ne bi "vplivali na varnost prebivalcev, upad turizma, izumrtje ribištva in ekosistem na tem delu Jadranskega morja", so zapisali v predlogu.
Bloomberg
Zeleni prehod ali zeleno zavajanje?
Zemeljski plin kot najmanj umazano fosilno gorivo ne more pomagati pri zelenem prehodu, sploh pa ne kratkoročno, menijo pri Umanoteri. "Določena plinska infrastruktura lahko na srednji rok prispeva k razogljičenju; v primeru, ko se presežna energija iz obnovljivih virov uporabi za proizvodnjo sintetičnih plinov (npr. vodika in metana). Toda z izjemo nekaterih regij (npr. severne Nemčije in Danske) smo še vedno precej oddaljeni od sistematične presežne proizvodnje iz obnovljivih virov," pravi Sonnenschein.
Kljub zagotovilom evropskega političnega vrha, da z vključitvijo plina in jedrske energije v zeleno taksonomijo Evropa pospešuje zeleni prehod, so mnoge okoljevarstvene organizacije v Evropi odločitev kritizirale. Zdi se namreč, da je EU zaradi akutnega pomanjkanja plina iz Rusije dolgoročne okoljske cilje žrtvovala za večjo energetsko samozadostnost, ki je kratkoročno potrebna. Poleg tega se kopičijo dokazi, da je zaradi uhajanja metana življenjski cikel emisij plina "komaj kaj manjši kot pri nafti in premogu", dodaja Sonnenschein.
"Vključevanje zemeljskega plina v taksonomijo na način, kot je vključen sedaj, je popoln primer zelenega zavajanja (greenwashing, angl.) in odpira vrata za investicije v tradicionalno infrastrukturo fosilnih goriv. Pred sprejetjem zakona so veljali zelo strogi pogoji za vključitev plinske infrastrukture, kar pomeni, da investicije v plin niso spadale pod taksonomijo. Sedaj ni več tako, škoda pa je, da niti eden od slovenskih poslancev v parlamentu ni glasoval proti vključitvi plina v taksonomijo," je dejal.
Pri AAG medtem opozarjajo na "sistematično kršenje" Aarhuške konvencije v naši regiji, saj se javnosti ne omogoča dostopa do okoljevarstvenih podatkov, okoljevarstvena stroka pa v projekte ni vključena od samega začetka. "Namesto varstva okolja naša država največkrat varuje investitorja pred okoljskimi argumenti," meni Špolad.
Obnovljivi viri energije imajo sicer ogromen neizkoriščen tehnološki in gospodarski potencial. Kljub različnim oviram, tako administrativnim kot infrastrukturnim, so nove kapacitete obnovljivih virov energije na globalni ravni sistematično presegale napovedi, zaključi Sonnenschein.
