.webp){kind=icon}
Španija in Portugalska v času energetske krize v Evropi postajata pomembni središči za evropsko oskrbo z zemeljskim plinom in elektriko. Državi se ponašata z visokim deležem obnovljivih virov energije, nemoteno oskrbo s plinom in zajetnimi zmogljivostmi uvoza utekočinjenega plina (LNG) ter t. i. ibersko izjemo, ki omogoča uvedbo cenovne kapice na cene s plinom proizvedene elektrike.
Španija je v letu 2022 postala tretja največja izvoznica elektrike v Evropi, za Nemčijo in Švedsko. Za to sta zaslužna padec proizvodnje elektrike v Franciji, od koder Španija elektriko navadno uvaža, in nižja cena zaradi kapice, zaradi katere je španski izvoz bolj konkurenčen, ugotavlja raziskava energetskega podjetja Rystad Energy.
Iberski polotok se je izkazal za odpornega na energetsko krizo, ker se ne zanaša na ruski plin. Namesto tega plin dobiva po plinovodih iz Severne Afrike in prek uvoznih LNG-terminalov, ki v letošnjem letu ob ustavitvi pretoka po ruskih plinovodih zagotavljajo tudi oskrbo Evrope.
"Na podlagi kombinacije investicij, geografije in političnih odločitev sta se Španija in Portugalska uspeli izogniti evropski energetski krizi oziroma zmanjšati njen vpliv," pravi Carlos Torres Diaz, vodja za električno energijo pri Rystad Energy.
Plinovodi in LNG-tankerji
Uvozni LNG-terminali na Iberskem polotoku predstavljajo tretjino evropskih uplinjevalnih – torej uvoznih – zmogljivosti, tj. 68 milijard kubičnih metrov na leto. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je iberska regija uvozila 28 milijard kubičnih metrov plina, Rystad pa ocenjuje letni uvoz v letu 2022 na okrog 39 milijard kubičnih metrov. Za primerjavo: Uvoz plina iz Rusije je lani znašal okrog 150 milijard kubičnih metrov, kar je 40 odstotkov skupne evropske porabe.
Poleg LNG-terminalov iberski državi za dobavo plina uporabljata tudi plinovode iz Severne Afrike, zlasti iz Alžirije, ki bo v letu 2022 v Španijo izvozila 14,6 milijarde kubičnih metrov plina, kažejo podatki Rystad Energy.
Kot ostale evropske države imata tudi Španija in Portugalska visoko stopnjo inflacije zaradi cen energije, v septembru okrog devet odstotkov. A ker nista odvisni od ruskega plina in imata vzpostavljeno svojo dobavno infrastrukturo, jima ni bilo treba iskati alternativnih dobaviteljev in povečevati uvoznih zmogljivosti za LNG.
Bloomberg
Še več, neizkoriščene zmogljivosti na Iberskem polotoku so nudile podporo celinski Evropi v času pomanjkanja. V prvih devetih mesecih leta je Španija po dveh obstoječih plinovodih v Francijo poslala 1,7 milijarde kubičnih metrov plina, kar je štirikratnik lanskega pretoka.
Plinska infrastruktura, ki povezuje Iberski polotok s preostalo Evropo, je za evropske odločevalce trenutno strateškega pomena. Prejšnji teden so Francija, Španija in Portugalska opustile dolgo načrtovan plinovod MidCat, ki bi v osrednjo Evropo dostavil do osem milijard kubičnih metrov plina, in ga nadomestile s projektom BarMar. Podvodni plinovod bo povezoval Barcelono in Marseille, načrtovano pa je, da bo sčasoma namesto zemeljskega plina po njem tekel zeleni vodik.
Iberski model
Junija letos je Evropska unija sprejela t. i. ibersko izjemo, ki je Španiji in Portugalski omogočila uvedbo kapice na cene elektrike, ki se proizvede s plinom. Kapica je bila postavljena na povprečno raven 48,8 evra na megavatno uro, učinek pa je bil hitro viden. Avgusta je bilo v Španiji za megavatno uro elektrike treba v povprečju odšteti 155 evrov, med tem ko so bile v drugih evropskih državah scene dva- do- trikrat višje.
Tudi dolgoročne terminske pogodbe trgujejo po nižjih cenah kot v Nemčiji in Franciji. Španska enoletna pogodba za elektriko je trenutno pri 113 evrih na megavatno uro, več kot pol manj od 270 evrov za primerljivo francosko pogodbo.
Za nizke cene dolgoročnih pogodb so zaslužni tudi drugi dejavniki. Medtem ko ima Francija težave z obratovanjem dotrajanih jedrskih reaktorjev in malo alternativ, Nemčijo pa čaka večletni prehod od ruskega uvoza in uporabe premoga, Iberski polotok podobnih težav nima. Tudi na področju obnovljivih virov analitiki pri Rystad Energy pričakujejo močno rast.
Sonce in veter
Delež obnovljivih virov v skupni proizvodnji elektrike na Iberskem polotoku je že lani znašal 48 odstotkov, do leta 2025 naj bi dosegel 64 odstotkov, do 2030 pa 79 odstotkov. To postavlja regijo med vodilne pri zelenem prehodu. Prevladujeta sončna in vetrna energija, za koriščenje katerih na Iberskem polotoku veljajo ugodni pogoji.
Obe državi imata precejšnje zmogljivosti vetrne energije, ki skupaj znašajo 50 gigavatov; Španija predvsem na kopnem, Portugalska pa na morju. Španija je pionirka na področju vetrne energije in druga največja proizvajalka elektrike iz obnovljivih virov v Evropi. Portugalska načrtuje povečanje svojih pomorskih vetrnih zmogljivosti s šestih na deset gigavatov do leta 2030.
Bloomberg
V zadnjih letih se vztrajno povečuje tudi nameščanje fotovoltaičnih sistemov. Rystad ocenjuje, da bi do leta 2030 sončna energija lahko ujela priključek z vetrno in predstavljala več kot polovico iberskih obnovljivih virov.
Obe državi pospešeno opuščata premog: Španija se je zavezala, da bo prenehala uporabljati premog do leta 2030, Portugalska pa je novembra lani postala četrta evropska država, ki je premog v celoti opustila. Pred njo so to storile Belgija, Avstrija in Švedska.
