.webp){kind=icon}
V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk poteka podnebna konferenca COP27, na kateri se predstavniki vlad, nevladnih organizacij in industrije pogajajo o ukrepih za zajezitev posledic podnebnih sprememb. Prisotna je tudi slovenska delegacija, na letošnjem vrhu pa je v ospredju vprašanje financiranja držav v razvoju, ki so podnebnim katastrofam najbolj izpostavljene, in ohranjanje rasti temperatur pod 1,5 stopinje Celzija.
Konferenca se je začela 6. novembra. V prvem tednu so zbrane nagovorili predvsem svetovni voditelji, med njimi tudi ameriški predsednik Joe Biden. V drugem tednu, preden se COP27 18. novembra konča, so na prizorišče stopili pristojni ministri držav oziroma njihove pogajalske ekipe.
V času konference in pred njo so okoljske nevladne organizacije opozarjale na pomanjkanje ambicioznih zavez in povečano prisotnost lobistov največjih onesnaževalcev na svetu na konferenci.
"Podnebna znanost je jasna. IPCC svari, da moramo za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb na globalni ravni podnebno nevtralnost doseči že do leta 2050," je za Bloomberg Adria dejal Taj Zavodnik, strokovni sodelavec pri Focusu, društvu za sonaravni razvoj. "Številne študije kažejo, da je to mogoče in tudi ekonomsko učinkovito. Prav tako bi imelo takojšnje in celostno ukrepanje številne pozitivne učinke na kakovost bivanja prebivalk in prebivalcev planeta."
V ospredju podnebne finance
Najpomembnejša naloga letošnjega vrha je še vedno ohraniti rast povprečnih temperatur pod 1,5 stopinj Celzija, kot je zapisano v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015. Tu imajo glavno vlogo države globalnega severa, ki so za okoljski zlom najbolj odgovorne in imajo večje zmožnosti za ukrepanje kot države globalnega juga. Razvite države so na prejšnjih konferencah obljubljale letne investicije v višini sto milijard dolarjev za pomoč, a teh ravni ne dosegajo.
Največ trenj na pogajanjih povzroča mehanizem za financiranje izgub in škode, ki je na letošnjem COP prvič uvrščen na dnevni red. Generalni sekretar Združenih narodov (OZN) Antonio Guterres je dogovor na tem področju označil za "najpomembnejši lakmusov papir", šlo pa bi za mehanizem pomoči državam, ki se soočajo s podnebnimi katastrofami.
Bloomberg
"Kompenzacija je dvoslojna. Na eni strani države globalnega juga potrebujejo finančno pomoč tako za izvajanje ukrepov zmanjševanja izpustov kot za prilagajanje na podnebne spremembe – t. i. podnebno financiranje. Bogate države svojih obljub o stotih milijardah dolarjev na leto še zdaleč niso izpolnile, čeprav ta številka niti približno ne pokrije potreb," pojasni Zavodnik.
Voditelji držav v razvoju že leta opozarjajo, da bi morale največje onesnaževalke plačati največji delež sredstev za blaženja podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj prispevajo največ izpustov ogljikovega dioksida. Na letošnji konferenci so bile pri teh pozivih najglasnejši Jamajka, Pakistan in Južna Afrika; slednja je zastopala stališče večine afriških držav. Po podatkih Svetovne banke sta največji onesnaževalki na svetu Kitajska in ZDA.
Podnebna kriza je tudi dolžniška kriza
Pakistanski premier Shehbaz Sharif je opozoril, da rastoči stroški zadolževanja omejujejo finance nekaterih najbolj podnebno ranljivih držav ravno v času, ko najbolj potrebujejo denar za boj proti učinkom globalnega segrevanja. Kombinacija podnebnih sprememb in stroge monetarne politike sili države v razvoju v t. i. dolžniško past (debt trap, angl.).
Prav primer Pakistana kaže na pomembnost predlaganih finančnih mehanizmov; državo so poleti prizadele poplave, ki so terjale okrog 1.700 smrtnih žrtev in zajele skoraj tretjino ozemlja države. Pakistan je prejel posojilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini milijarde dolarjev, medtem ko je škoda ocenjena na 32 milijard dolarjev, država pa mora po podatkih Bloomberg Economics do junija naslednje leto pokriti še tri milijarde dolarjev dolga.
"Napredek pričakujemo glede izpolnitve zavez o stotih milijardah dolarjev letno za podnebno financiranje. Ob tem bo nujna tudi podvojitev sredstev za prilagajanje v državah globalnega juga," pravi Zavodnik.
Ameriški podnebni odposlanec John Kerry je dejal, da kompenzacija in prevzemanje odgovornosti "ne prideta v poštev". Vprašanje je tudi, katere države bi bile dolžne prispevati. Kitajska in Indija sta veliki onesnaževalki, a ju mnogi prištevajo med države v razvoju.
Bloomberg
So pa ZDA, Japonska in nekatere druge države gostiteljici Indoneziji ponudile paket pomoči v vrednosti od 15 do 20 milijard dolarjev za opustitev premoga, poroča Bloomberg. Premog predstavlja več kot polovico električne proizvodnje v državi, Indonezija pa je ena največjih svetovnih izvoznic tega fosilnega goriva. Države globalnega severa morajo premog, ki je najbolj "umazano" fosilno gorivo, opustiti do leta 2030, je dejal Zavodnik, večina evropskih držav pa je že sprejela izhodne strategije.
Fosilni lobiji in zeleno zavajanje
Na COP27 je prišlo še več lobistov velikih korporacij kot na lanskoletno konferenco v Glasgowu; po navedbah Focusa jih je okrog 600 oziroma 25 odstotkov več kot lani. Velika podjetja na konferenci predstavljajo svoje zelene rešitve in tehnologije prihodnosti, med njimi pa so tudi naftne družbe, ki obenem skrbijo za nove in nove izpuste ogljikovega dioksida.
Savdsko državno naftno podjetje Aramco je sporočilo, da so v pogajanjih za dobavo modrega vodika azijskim državam, zlasti Japonski in Južni Koreji.
"Največji delež naših investicij bo šel v modri vodik, in sicer ker je bolj konkurenčen," je dejal izvršni tehnološki direktor pri Aramcu Ahmad al-Khowaiter. "Cenejši je, kar je nujno za prihod vodika na trge. Na neki točki bo postal konkurenčen tudi zeleni vodik; menimo, da po letu 2030."
Savdski minister za energijo Abdulaziz bin Salman je poleg modrega vodika izpostavil še vlaganja v tehnologijo zajema ogljikovega dioksida, sajenje milijarde dreves v puščavni državi ter povečanje kapacitet sončne in vetrne energije. Medtem ena največjih izvoznic surove nafte načrtuje tudi povečanje proizvodnje z 12 na 13 milijonov 159-litrskih sodov na dan, kar je sprožilo kritike okoljskih aktivistov, tudi Grete Thunberg.
Pri društvu Focus obsojajo "kakršne koli obljube o doseganju podnebne nevtralnosti ob sočasnem velikem širjenju fosilnih goriv. Gre za lažne rešitve. Takšno sprenevedanje bi lahko potisnilo svet čez podnebno pečino," je jasen Zavodnik.
Bloomberg
Tudi Slovenija mora prispevati več
Na vrhu je prisotna tudi slovenska delegacija, ki jo vodita državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl in glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek. V torek se je srečanja udeležil tudi okoljski minister Uroš Brežan.
Slovenija se pridružuje pobudi o stotih milijonih evrov pomoči državam v razvoju. "Tudi Slovenija je kot razvita država zavezana k temu, da naredi nekoliko večji napor," je dejal minister.
STA
Za ukrepe na področju podnebnih sprememb se je v nedeljskem zmagovalnem govoru zavzela tudi nova predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.
"Želim si Slovenijo, kjer se bomo bolj zavedali, da nas čakajo hudi časi zaradi podnebnih sprememb. Mladi nam zdaj na politična ramena nalagajo odgovornost, da poskrbimo za naš planet, da bodo naše naslednje generacije, torej naši otroci, živeli v zdravem in čistem okolju," je dejala.
